Pape? pri katehezi: Odpu??anje ni zanikanje, pomeni ljubiti do konca
Izhodi??e kateheze – ki je del cikla jubilejnih katehez o Jezusu, na?em upanju – je bil odlomek iz Janezovega evangelija, ki govori o napovedi Judovega izdajstva. Jezus vé, da bo njegova ljubezen morala pretrpeti najbolj bole?o rano, rano izdajstva. Pa vendar ljubi do konca. Judu ponudi gri?ljaj, sprejme svobodo drugega in odpusti, ne da bi ?akal na kesanje, kajti odpu??anje je zastonjski dar.
Pape? je izpostavil, da odpu??anje ni pozaba in ni slabost: »Je sposobnost, da drugega pustimo svobodnega, medtem ko ga ljubimo do konca. Jezusova ljubezen ne zanika resnice bole?ine, a tudi ne dopusti, da bi zlo imelo zadnjo besedo.«
Evangelij nam ka?e, da vedno – tudi ko smo ranjeni in izdani – obstaja na?in, da ljubimo ?e naprej, ?etudi se vse zdi nepopravljivo. »Odpustiti ne pomeni zanikani zla, ampak prepre?iti, da bi to povzro?ilo ?e ve? zla. Ne pomeni re?i, da se ni ni? zgodilo, ampak storiti vse, kar je mogo?e, da prihodnosti ne bo narekovala mr?nja.« Sveti o?e je zato povabil, naj Gospoda prosimo za milost, da bi znali odpustiti, tudi ko se ne ?utimo razumljene, tudi ko se ?utimo zapu??ene.
Svetopisemski odlomek: Jn 13,1-5
Pred velikono?nim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je pri?la njegova ura, ko pojde s tega sveta k O?etu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med ve?erjo je hudi? Judu I?karijotu, Simonovemu sinu, ?e polo?il v srce, naj Jezusa izda. Ker je vedel, da mu je O?e vse dal v roke in da je pri?el od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od ve?erje, odlo?il vrhnje obla?ilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vodo v umivalnik in za?el u?encem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan.
Cikel katehez – Jubilej 2025: Jezus Kristus, na?e upanje
III. Jezusova velika no?
3. Odpu??anje. »Izkazal jim je ljubezen do konca« (Jn 13,1)
Dragi bratje in sestre, danes se bomo ustavili pri enem najbolj pretresljivih in svetlih dejanj evangelija: trenutek, ko Jezus med zadnjo ve?erjo ponudi gri?ljaj tistemu, ki ga bo izdal. To ni le gesta podelitve, ampak veliko ve?: je zadnji poskus ljubezni, ki se ne vda.
Sveti Janez nam s svojo globoko duhovno rahlo?utnostjo o tem dogodku takole pripoveduje: » Med ve?erjo je hudi? Judu I?karijotu, Simonovemu sinu, ?e polo?il v srce, naj Jezusa izda. […] Jezus, ker je vedel, da je pri?la njegova ura, […] jim je izkazal ljubezen do konca« (Jn 13,1-2). Ljubiti do konca: to je klju? za razumevanje Kristusovega srca. Ljubezen, ki se ne vda pred zavrnitvijo, razo?aranjem in niti nehvale?nostjo.
Jezus pozna uro, a se ji ne podredi: izbere jo. On je ta, ki prepozna trenutek, ko bo njegova ljubezen morala pretrpeti najbolj bole?o rano, rano izdajstva. In namesto da bi se umaknil, obto?il, se branil ... ?e naprej ljubi: umije noge, pomo?i kruh in ga ponudi.
»Tisti je, ki mu bom pomo?il gri?ljaj in mu ga dal« (Jn 13,26). S tem preprostim in poni?nim dejanjem Jezus ?e naprej in ?e globlje ljubi. Ne zato, ker ne bi hotel videti, kar se dogaja, ampak prav zato, ker jasno vidi. Razumel je, da svobodo drugega, tudi ko se je izgubil v zlu, ?e vedno lahko dose?e lu? mile geste. Kajti vé, da resni?no odpu??anje ne ?aka na kesanje, ampak se prvo ponudi kot zastonjski dar, ?e preden je sprejeto.
Juda tega ?al ne razume. Potem ko sprejme gri?ljaj – pravi evangelij – »je ?el Satan vanj« (Jn 13,27). Ta odlomek nas pretrese: kot da se je zlo, ki je bilo do tistega trenutka skrito, razkrilo, potem ko je ljubezen pokazala svoj najbolj nemo?en obraz. In prav zato, bratje in sestre, je tisti gri?ljaj na?a re?itev: pravi nam namre?, da Bog stori vse – prav vse –, da bi nas dosegel, tudi v uri, ko ga zavrnemo.
Tukaj se odpu??anje razodene v vsej svoji mo?i in poka?e konkreten obraz upanja. Ni pozaba, ni slabost. Je sposobnost, da drugega pustimo svobodnega, medtem ko ga ljubimo do konca. Jezusova ljubezen ne zanika resnice bole?ine, a tudi ne dopusti, da bi zlo imelo zadnjo besedo. To je skrivnost, ki jo Jezus izpolnjuje v nas, v kateri smo v?asih tudi mi poklicani sodelovati.
Koliko odnosov se razdre, koliko zgodb se zaplete, koliko neizre?enih besed ostane zamol?anih. Vendar pa nam evangelij ka?e, da vedno obstaja na?in, da ljubimo ?e naprej, tudi ko se vse zdi nepopravljivo ogro?eno. Odpustiti ne pomeni zanikani zla, ampak prepre?iti, da bi povzro?ilo ?e ve? zla. Ne pomeni re?i, da se ni ni? zgodilo, ampak storiti vse, kar je mogo?e, da prihodnosti ne bo narekovala mr?nja.
Ko Juda zapusti sobo, »je bila no?« (Jn 13,30). A takoj zatem Jezus pravi: »Zdaj je Sin ?lovekov poveli?an« (Jn 13,31). ?e vedno je no?, a lu? je ?e za?ela sijati. In sije, ker Kristus ostane zvest do konca, in zato je njegova ljubezen mo?nej?a od sovra?tva.
Dragi bratje in sestre, tudi mi ?ivimo bole?e in te?ke no?i. No?i du?e, no?i razo?aranja, no?i, ko nas je kdo ranil ali izdal. V teh trenutkih smo v sku?njavi, da bi se zaprli vase, se za??itili, vrnili udarec. Toda Gospod nam poka?e upanje, da vedno obstaja tudi druga pot. U?i nas, da lahko ponudimo gri?ljaj tudi nekomu, ki nam obrne hrbet. Da lahko odgovorimo s ti?ino zaupanja. In da lahko gremo naprej dostojanstveno, ne da bi se odpovedali ljubezni.
Danes prosimo za milost, da bi znali odpustiti, tudi ko se ne ?utimo razumljene, tudi ko se ?utimo zapu??ene. Kajti prav v teh urah lahko ljubezen dose?e svoj vrhunec. Kot nas u?i Jezus, ljubiti pomeni drugega pustiti svobodnega – tudi da nas izda –, ne da bi kdaj nehali verjeti, da je tudi ta svoboda, ranjena in izgubljena, lahko iztrgana iz prevare teme in vrnjena v lu? dobrega.
Ko lu?i odpu??anja uspe pronicati skozi najgloblje razpoke srca, razumemo, da ni nikoli zaman. ?etudi ga drugi ne sprejme, ?eprav se zdi zaman, odpu??anje osvobaja tistega, ki ga podarja: razpusti zamero, povrne mir, ?loveka usmeri nazaj k sebi.
Jezus s preprostim dejanjem ponujenega kruha poka?e, da lahko vsaka izdaja postane prilo?nost odre?enja, ?e jo izberem kot prostor za ve?jo ljubezen. Ne popusti zlu, ampak ga premaga z dobrim, tako da mu prepre?i ugasniti, kar je v nas najbolj resni?no: sposobnost ljubiti.
Pape? blagoslovil vernike v baziliki sv. Petra
Mnogi verniki so splo?no avdienco tudi tokrat spremljali prek velikih zaslonov na trgu Petriano pred vatikansko dvorano Pavla VI. ter v v baziliki svetega Petra. Sveti o?e se je ob koncu avdience napotil ?e k njim, jim namenil nekaj besed in podelil svoj blagoslov.
Kot je dejal, je dana?nja kateheza govorila o bole?em trenutku Jezusovega ?ivljenja, s katerim nas Gospod u?i odpu??ati, ?e preden drugi prosi odpu??anja. »Odpu??anje je vedno zelo veliko znamenje ljubezni, pristne ljubezni, zlasti Bo?je ljubezni do vseh nas,« je dejal Leon XIV. in povabil: »Prosimo Gospoda za odpu??anje, u?imo se odpu??ati drug drugemu. Vsi se nau?imo odpu??ati, kajti medsebojno odpu??anje pomeni graditi mostove miru. Moramo moliti za mir, ki je tako zelo potreben v dana?njem svetu; mir, ki nam ga lahko podari samo Jezus Kristus.«
Photogallery
