Pape? Leon XIV. pri katehezi: Pripravimo svoje srce za sre?anje z Jezusom
Kateheza, ki je del jubilejnega cikla na temo »Kristus, na?e upanje«, je slonela na odlomku iz Markovega evangelija o pripravi velikono?ne ve?erje v »?e pripravljeni sobi v nadstropju«, kamor Jezus po?lje svoje u?ence. Ta soba je na?e srce, ki se morda zdi prazno, a ?aka samo na to, da se ga prepozna, napolni in neguje. Velikono?no ve?erjo, ki jo u?enci morajo pripraviti, je v resnici ?e pripravil Jezus sam, On je ?e vse premislil in vse odlo?il. Pa vendar svoje prijatelje prosi, naj opravijo svoj del. »Milost ne odstrani na?e svobode, ampak jo prebudi. Darovanje Boga ne odpravi na?e odgovornosti, ampak jo naredi rodovitno.«
Pape? Leon XIV. je povabil je, naj pripravimo sobo svojega srca za sre?anje z Bogom in med seboj z dejanji ljubezni, odpu??anja in podarjanja sebe. »Ljubezen ni slu?ajni rezultat, ampak zavestna izbira. Ne gre za neko preprosto reakcijo, ampak za odlo?itev, ki zahteva pripravo. Jezus se s svojim trpljenjem ne soo?i iz usodnosti, ampak iz zvestobe poti, ki jo je sprejel in prehodil svobodno in skrbno. Darovanje njegovega ?ivljenja se rodi iz globokega namena, ne iz nenadnega impulza.«
Svetopisemski odlomek: Mr 14,12-16
Prvi dan nekva?enega kruha, ko so klali velikono?no jagnje, so mu rekli njegovi u?enci: »Kam ho?e?, da gremo in ti pripravimo, da bo? jedel velikono?no jagnje?« In poslal je dva izmed svojih u?encev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo pri?el ?lovek, ki bo nosil vr? vode. Pojdita za njim in tam, kjer bo vstopil, recita hi?nemu gospodarju: ?U?itelj pravi: Kje je prostor zame, kjer bi jedel velikono?no jagnje s svojimi u?enci?? In pokazal vama bo v nadstropju veliko sobo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam pripravita.« U?enca sta od?la. Pri?la sta v mesto in na?la, kakor jima je povedal, in sta pripravila velikono?no ve?erjo.
Cikel katehez: Jubilej 2025. Jezus Kristus, na?e upanje
III. Jezusova velika no?
1. Priprava velikono?ne ve?erje. »Tam nam pripravita« (Mr 14,15)
Dragi bratje in sestre, nadaljujemo na?o jubilejno pot odkrivanja Kristusovega obli?ja, v katerem na?e upanje dobi obliko in trdnost. Danes za?nemo razmi?ljati o skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Posvetili se bomo premi?ljevanju o na videz preprosti besedi, ki pa varuje dragoceno skrivnost kr??anskega ?ivljenja, to je priprava.
Markov evangelij pripoveduje, da so »prvi dan nekva?enega kruha, ko so klali velikono?no jagnje«, u?enci rekli Jezusu: »Kam ho?e?, da gremo in ti pripravimo, da bo? jedel velikono?no jagnje?« Gre za prakti?no vpra?anje, a tudi polno pri?akovanja. U?enci slutijo, da se bo zgodilo nekaj pomembnega, vendar pa ne poznajo podrobnosti. Jezusov odgovor se skoraj zdi kot uganka: »Pojdita v mesto in naproti vama bo pri?el ?lovek, ki bo nosil vr? vode.« Podrobnosti postanejo simboli?ne: ?lovek, ki nosi vr? – opravilo, ki je bilo takrat predvsem ?ensko –, ?e pripravljena soba v nadstropju, neznani hi?ni gospodar. Kot da bi vsaka stvar bila ?e v naprej pripravljena. In dejansko je to?no tako. V tem prizoru nam evangelij razkrije, da ljubezen ni slu?ajni rezultat, ampak zavestna izbira. Ne gre za neko preprosto reakcijo, ampak za odlo?itev, ki zahteva pripravo. Jezus se s svojim trpljenjem ne soo?i iz usodnosti, ampak iz zvestobe poti, ki jo je sprejel in prehodil svobodno in skrbno. To nas tola?i: vedeti, da se darovanje njegovega ?ivljenja rodi iz globokega namena, ne iz nenadnega impulza.
Tista »soba, pripravljena v zgornjem nadstropju«, nam pove, da je Bog vedno pred nami. ?e preden se zavemo, da potrebujemo sprejetost, nam je Gospod ?e pripravil prostor, kjer se bomo prepoznali in se po?utili kot njegovi prijatelji. Ta kraj je v bistvu na?e srce: »soba«, ki se morda zdi prazna, a ?aka samo na to, da se jo prepozna, napolni in neguje. Velikono?na ve?erja, ki jo u?enci morajo pripraviti, je v resnici ?e pripravljena v Jezusovem srcu. On je ?e vse premislil, vse pripravil, vse odlo?il. Pa vendar svoje prijatelje prosi, naj opravijo svoj del. To nas u?i nekaj bistvenega za na?e duhovno ?ivljenje: milost ne odstrani na?e svobode, ampak jo prebudi. Darovanje Boga ne odpravi na?e odgovornosti, ampak jo naredi rodovitno.
Tako kot takrat je tudi danes treba pripraviti ve?erjo. Ne gre le za bogoslu?je, ampak za na?o razpolo?ljivost, da vstopimo v opravilo, ki nas presega. Evharistija se ne obhaja le na oltarju, ampak tudi v vsakdanjosti, kjer je mogo?e vsako stvar ?iveti kot darovanje in zahvaljevanje. Priprava na obhajanje te zahvale ne pomeni storiti ve?, ampak narediti prostor. Pomeni odstraniti to, kar je v napoto, zmanj?ati zahteve in prenehati gojiti nerealna pri?akovanja. Prepogosto namre? priprave zamenjujemo z iluzijami. Iluzije nas zbegajo, priprave nas usmerjajo. Iluzije ho?ejo rezultat, priprave omogo?ajo sre?anje. Resni?na ljubezen – nas spominja evangelij – je podarjena ?e preden je vzajemna. Je vnaprej?nji dar. Ne temelji na tem, kar prejema, ampak da tem, kar ?eli ponuditi. To je Jezus ?ivel s svojimi u?enci: ?e preden so kar koli razumeli, medtem ko je eden bil tik pred tem, da ga izda, drugi pa da ga zanika, je On za vse pripravljal ve?erjo ob?estva.
Dragi bratje in sestre, tudi mi smo povabljeni, da »pripravimo Gospodovo velikono?no ve?erjo«. Ne le bogoslu?ne, ampak tudi tisto na?ega ?ivljenja. Vsaka gesta razpolo?ljivosti, vsako zastonjsko dejanje, vsako vnaprej ponujeno odpu??anje, vsak potrpe?ljivo sprejet napor je na?in, kako pripravljamo prostor, kjer lahko prebiva Bog. Lahko se torej vpra?amo: Katere prostore v svojem ?ivljenju moram preurediti, da bi bili pripravljeni sprejeti Gospoda? Kaj zame danes pomeni »pripraviti«? Morda opustiti neko zahtevo, nehati pri?akovati, da se drugi spremeni, narediti prvi korak. Morda to pomeni ve? poslu?ati, bolje delovati ali nau?iti se zaupati temu, kar je ?e v naprej pripravljeno.
Ko sprejmemo povabilo, da naj pripravimo prostor za ob?estvo z Bogom in med seboj, odkrijemo, da nas obdajajo znamenja, sre?anja, besede, ki nas usmerjajo v tisto sobo, veliko in ?e pripravljeno, kjer se nenehno obhaja skrivnost neskon?ne ljubezni, ki nas podpira in nas vedno predhaja. Naj nam Gospod pomaga, da bomo poni?ni pripravljalci njegovo prisotnosti. In v tej vsakodnevni razpolo?ljivosti naj v nas raste tudi tisto mirno zaupanje, ki nam bo omogo?alo k vsaki stvari pristopiti s svobodnim srcem. Kajti kjer je bila ljubezen pripravljena, ?ivljenje lahko resni?no zacveti.
Photogallery
