Pape? pri katehezi: Ne se osamiti, odpreti se ?ivljenju, nau?iti se komunicirati
Kateheza je slonela na evangeljskem prizoru, ko Jezus ozdravi gluhonemega ?loveka, in bila zadnja v sklopu katehez o Jezusovem javnem delovanju, njegovih sre?anjih, prilikah in ozdravljenjih. Kot poro?a Markov evangelij, je Jezus gluhega ?loveka, ki je te?ko govoril, vzel na sámo in ga ozdravil s svojimi besedami in dotikom.
Pape? Leon XIV. je dejal, da se v dana?nji hiperpovezani dru?bi mnogi ljudje osamijo in zdi se, da so izgubili sposobnost komunikacije, morda zato, ker so se pogosto po?utili nerazumljene. Jezus pa je tisti, ki ozdravlja in govori tudi nam: »Odpri se temu svetu, ki te stra?i! Odpri se odnosom, ki so te razo?arali! Odpri se ?ivljenju, s katerim si se odpovedal soo?iti!« Zapiranje vase ni nikoli re?itev.
Sveti o?e je povabil k molitvi za Cerkev, naj nikoli ne zanemari svoje naloge, da ljudi vodi k Jezusu, da bodo sli?ali njegovo Besedo in bodo z njo ozdravljeni ter bodo tako postali nosilci njegovega sporo?ila odre?enja.
Svetopisemski odlomek: Mr 7,32-37
Tedaj so [Jezusu] privedli gluhega, ki je te?ko govoril, in ga prosili, da bi polo?il roko nanj. Vzel ga je na sámo, stran od mno?ice, mu polo?il prste v u?esa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!«, to je: »Odpri se!« In takoj so se mu odprla u?esa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. Jezus jim je naro?il, naj tega nikomur ne pravijo; toda bolj ko jim je naro?al, bolj so oznanjali in nadvse osupli so govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da sli?ijo, nemim, da govorijo.«
Cikel katehez: Jubilej 2025. Jezus Kristus, na?e upanje
Gluhonemi. Nadvse osupli so govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da sli?ijo, nemim, da govorijo« (Mr 7,37).
Dragi bratje in sestre,
s to katehezo zaklju?ujemo to na?o pot skozi Jezusovo javno ?ivljenje, sestavljeno iz sre?anj, prilik in ozdravljenj.
Tudi ta ?as, ki ga sedaj ?ivimo, potrebuje ozdravljenje. Na? svet je pre?et z ozra?jem nasilja in sovra?tva, ki spodkopava ?lovekovo dostojanstvo. ?ivimo v dru?bi, ki zboleva za »bulimijo« povezav na dru?benih omre?jih: smo hiperpovezani, bombardirani s podobami, v?asih tudi la?nimi ali popa?enimi. Preplavljeni smo z mnogimi sporo?ili, ki v nas vzbujajo vihar nasprotujo?ih si ?ustev.
V tak?nem scenariju se v nas lahko porodi ?elja, da bi vse odklopili. Morda celo pridemo tako dale?, da raje ne bi ve? sli?ali ni?esar. Celo na?e besede so lahko napa?no razumljene in morda smo v sku?njavi, da se zapremo v ti?ino, v pomanjkanje komunikacije, kjer ne glede na to, kako smo si blizu, si ne zmoremo ve? povedati najpreprostej?ih in najglobljih stvari.
V zvezi s tem bi se danes rad osredoto?il na besedilo iz Markovega evangelija, ki nam predstavlja ?loveka, ki ne govori in ne sli?i (glej Mr 7,31-37). Tako kot bi se lahko zgodilo nam danes, se je ta ?lovek morda odlo?il, da ne bo ve? govoril, ker se je po?util nerazumljenega, in da bo uti?al svoj glas, ker ga je to, kar je sli?al, razo?aralo in prizadelo. Pravzaprav ni on tisti, ki gre k Jezusu, da bi bil ozdravljen, ampak ga pripeljejo drugi. Lahko bi pomislili, da tiste, ki ga privedejo k U?itelju, skrbi njegova osamljenost. Vendar pa je kr??anska skupnost v teh ljudeh videla tudi podobo Cerkve, ki vsakega ?loveka spremlja k Jezusu, da bi sli?al njegovo besedo. Dogodek se odvija na poganskem ozemlju; smo torej v okolju, kjer drugi glasovi posku?ajo preglasiti Bo?ji glas.
Jezusovo vedenje se sprva morda zdi nenavadno, saj tega ?loveka vzame na sámo in ga odpelje stran od mno?ice (prim. Mr 7,33a). Zdi se, da s tem poudari njegovo osamljenost. A ?e bolje pogledamo, bomo razumeli, kaj se skriva za molkom in zaprtostjo tega ?loveka, kot da bi Jezus dojel njegovo potrebo po intimnosti in bli?ini.
Jezus mu najprej ponudi tiho bli?ino z gestami, ki govorijo o globokem sre?anju: dotakne se u?es in jezika tega mo?a. Jezus ne uporabi veliko besed; re?e edino, kar v tem trenutku potrebuje: »Odpri se!« Marko besedo effatá navaja v aramej??ini, da bi lahko »v ?ivo« sli?ali njen zvok in dih. Ta preprosta in lepa beseda vsebuje povabilo, ki ga Jezus naslovi na tega mo?a, ki je nehal poslu?ati in govoriti. Kot da bi mu Jezus rekel: »Odpri se temu svetu, ki te stra?i! Odpri se odnosom, ki so te razo?arali! Odpri se ?ivljenju, s katerim si se prenehal soo?iti!« Zapiranje vase pravzaprav ni nikoli re?itev.
Po sre?anju z Jezusom ta ?lovek ne le ponovno spregovori, ampak to stori »pravilno«. Zdi se, da nam ta prislov, ki ga je vstavil evangelist, ?eli povedati nekaj ve? o razlogih za njegovo ti?ino. Morda je ta ?lovek nehal govoriti, ker se mu je zdelo, da govori stvari na napa?en na?in, morda se ni po?util primernega. Vsi imamo izku?njo, da nas je kdo narobe razumel ali pa nas ni razumel. Vsi moramo prositi Gospoda, naj ozdravi na? na?in komuniciranja, ne le da bi bili u?inkovitej?i, ampak tudi, da s svojimi besedami ne bi prizadeli drugih.
Vrnitev k pravilnemu govorjenju je za?etek poti in ne ?e njen konec. Pravzaprav Jezus temu ?loveku prepove, da bi pripovedoval, kaj se mu je zgodilo. Da bi resni?no spoznali Jezusa, moramo najprej opraviti neko pot, moramo biti z Njim in tudi hoditi skozi njegovo trpljenje. Ko ga bomo videli poni?anega in trpe?ega, ko bomo izkusili odre?ujo?o mo? njegovega kri?a, potem bomo lahko rekli, da smo ga resni?no spoznali. Do tega, da postanemo Jezusovi u?enci, ne obstajajo bli?njice.
Dragi bratje in sestre, prosimo Gospoda, da bi se nau?ili iskrene in preudarne komunikacije. Molimo za vse tiste, ki so jih prizadele besede drugih. Molimo za Cerkev, naj nikoli ne zanemari svoje naloge, da ljudi vodi k Jezusu, da bodo sli?ali njegovo Besedo in bodo z njo ozdravljeni ter bodo tako postali nosilci njegovega sporo?ila odre?enja.
Photogallery
