杏MAP导航

Kateheza, ki je del jubilejnega cikla na temo »Kristus, na拧e upanje«, je slonela na odlomku iz Markovega evangelija o pripravi velikono膷ne ve膷erje v »啪e pripravljeni sobi v nadstropju«, kamor Jezus po拧lje svoje u膷ence. Ta soba je na拧e srce, ki se morda zdi prazno, a 膷aka samo na to, da se ga prepozna, napolni in neguje. Velikono膷no ve膷erjo, ki jo u膷enci morajo pripraviti, je v resnici 啪e pripravil Jezus sam, On je 啪e vse premislil in vse odlo膷il. Pa vendar svoje prijatelje prosi, naj opravijo svoj del. »Milost ne odstrani na拧e svobode, ampak jo prebudi. Darovanje Boga ne odpravi na拧e odgovornosti, ampak jo naredi rodovitno.«

笔补辫别啪 Leon XIV. je povabil je, naj pripravimo sobo svojega srca za sre膷anje z Bogom in med seboj z dejanji ljubezni, odpu拧膷anja in podarjanja sebe. »Ljubezen ni slu膷ajni rezultat, ampak zavestna izbira. Ne gre za neko preprosto reakcijo, ampak za odlo膷itev, ki zahteva pripravo. Jezus se s svojim trpljenjem ne soo膷i iz usodnosti, ampak iz zvestobe poti, ki jo je sprejel in prehodil svobodno in skrbno. Darovanje njegovega 啪ivljenja se rodi iz globokega namena, ne iz nenadnega impulza.«

  (@Vatican Media)

Svetopisemski odlomek: Mr 14,12-16

Prvi dan nekva拧enega kruha, ko so klali velikono膷no jagnje, so mu rekli njegovi u膷enci: »Kam ho膷e拧, da gremo in ti pripravimo, da bo拧 jedel velikono膷no jagnje?« In poslal je dva izmed svojih u膷encev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo pri拧el 膷lovek, ki bo nosil vr膷 vode. Pojdita za njim in tam, kjer bo vstopil, recita hi拧nemu gospodarju: 鈥篣膷itelj pravi: Kje je prostor zame, kjer bi jedel velikono膷no jagnje s svojimi u膷enci?鈥� In pokazal vama bo v nadstropju veliko sobo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam pripravita.« U膷enca sta od拧la. Pri拧la sta v mesto in na拧la, kakor jima je povedal, in sta pripravila velikono膷no ve膷erjo.

  (@Vatican Media)

Cikel katehez: Jubilej 2025. Jezus Kristus, na拧e upanje

III. Jezusova velika no膷
1.    Priprava velikono膷ne ve膷erje. »Tam nam pripravita« (Mr 14,15)

Dragi bratje in sestre, nadaljujemo na拧o jubilejno pot odkrivanja Kristusovega obli膷ja, v katerem na拧e upanje dobi obliko in trdnost. Danes za膷nemo razmi拧ljati o skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Posvetili se bomo premi拧ljevanju o na videz preprosti besedi, ki pa varuje dragoceno skrivnost kr拧膷anskega 啪ivljenja, to je priprava.

Markov evangelij pripoveduje, da so »prvi dan nekva拧enega kruha, ko so klali velikono膷no jagnje«, u膷enci rekli Jezusu: »Kam ho膷e拧, da gremo in ti pripravimo, da bo拧 jedel velikono膷no jagnje?« Gre za prakti膷no vpra拧anje, a tudi polno pri膷akovanja. U膷enci slutijo, da se bo zgodilo nekaj pomembnega, vendar pa ne poznajo podrobnosti. Jezusov odgovor se skoraj zdi kot uganka: »Pojdita v mesto in naproti vama bo pri拧el 膷lovek, ki bo nosil vr膷 vode.« Podrobnosti postanejo simboli膷ne: 膷lovek, ki nosi vr膷 鈥� opravilo, ki je bilo takrat predvsem 啪ensko 鈥�, 啪e pripravljena soba v nadstropju, neznani hi拧ni gospodar. Kot da bi vsaka stvar bila 啪e v naprej pripravljena. In dejansko je to膷no tako. V tem prizoru nam evangelij razkrije, da ljubezen ni slu膷ajni rezultat, ampak zavestna izbira. Ne gre za neko preprosto reakcijo, ampak za odlo膷itev, ki zahteva pripravo. Jezus se s svojim trpljenjem ne soo膷i iz usodnosti, ampak iz zvestobe poti, ki jo je sprejel in prehodil svobodno in skrbno. To nas tola啪i: vedeti, da se darovanje njegovega 啪ivljenja rodi iz globokega namena, ne iz nenadnega impulza.

Tista »soba, pripravljena v zgornjem nadstropju«, nam pove, da je Bog vedno pred nami. 艩e preden se zavemo, da potrebujemo sprejetost, nam je Gospod 啪e pripravil prostor, kjer se bomo prepoznali in se po膷utili kot njegovi prijatelji. Ta kraj je v bistvu na拧e srce: »soba«, ki se morda zdi prazna, a 膷aka samo na to, da se jo prepozna, napolni in neguje. Velikono膷na ve膷erja, ki jo u膷enci morajo pripraviti, je v resnici 啪e pripravljena v Jezusovem srcu. On je 啪e vse premislil, vse pripravil, vse odlo膷il. Pa vendar svoje prijatelje prosi, naj opravijo svoj del. To nas u膷i nekaj bistvenega za na拧e duhovno 啪ivljenje: milost ne odstrani na拧e svobode, ampak jo prebudi. Darovanje Boga ne odpravi na拧e odgovornosti, ampak jo naredi rodovitno.

Tako kot takrat je tudi danes treba pripraviti ve膷erjo. Ne gre le za bogoslu啪je, ampak za na拧o razpolo啪ljivost, da vstopimo v opravilo, ki nas presega. Evharistija se ne obhaja le na oltarju, ampak tudi v vsakdanjosti, kjer je mogo膷e vsako stvar 啪iveti kot darovanje in zahvaljevanje. Priprava na obhajanje te zahvale ne pomeni storiti ve膷, ampak narediti prostor. Pomeni odstraniti to, kar je v napoto, zmanj拧ati zahteve in prenehati gojiti nerealna pri膷akovanja. Prepogosto namre膷 priprave zamenjujemo z iluzijami. Iluzije nas zbegajo, priprave nas usmerjajo. Iluzije ho膷ejo rezultat, priprave omogo膷ajo sre膷anje. Resni膷na ljubezen 鈥� nas spominja evangelij 鈥� je podarjena 拧e preden je vzajemna. Je vnaprej拧nji dar. Ne temelji na tem, kar prejema, ampak da tem, kar 啪eli ponuditi. To je Jezus 啪ivel s svojimi u膷enci: 拧e preden so kar koli razumeli, medtem ko je eden bil tik pred tem, da ga izda, drugi pa da ga zanika, je On za vse pripravljal ve膷erjo ob膷estva.

Dragi bratje in sestre, tudi mi smo povabljeni, da »pripravimo Gospodovo velikono膷no ve膷erjo«. Ne le bogoslu啪ne, ampak tudi tisto na拧ega 啪ivljenja. Vsaka gesta razpolo啪ljivosti, vsako zastonjsko dejanje, vsako vnaprej ponujeno odpu拧膷anje, vsak potrpe啪ljivo sprejet napor je na膷in, kako pripravljamo prostor, kjer lahko prebiva Bog. Lahko se torej vpra拧amo: Katere prostore v svojem 啪ivljenju moram preurediti, da bi bili pripravljeni sprejeti Gospoda? Kaj zame danes pomeni »pripraviti«? Morda opustiti neko zahtevo, nehati pri膷akovati, da se drugi spremeni, narediti prvi korak. Morda to pomeni ve膷 poslu拧ati, bolje delovati ali nau膷iti se zaupati temu, kar je 啪e v naprej pripravljeno.

Ko sprejmemo povabilo, da naj pripravimo prostor za ob膷estvo z Bogom in med seboj, odkrijemo, da nas obdajajo znamenja, sre膷anja, besede, ki nas usmerjajo v tisto sobo, veliko in 啪e pripravljeno, kjer se nenehno obhaja skrivnost neskon膷ne ljubezni, ki nas podpira in nas vedno predhaja. Naj nam Gospod pomaga, da bomo poni啪ni pripravljalci njegovo prisotnosti. In v tej vsakodnevni razpolo啪ljivosti naj v nas raste tudi tisto mirno zaupanje, ki nam bo omogo膷alo k vsaki stvari pristopiti s svobodnim srcem. Kajti kjer je bila ljubezen pripravljena, 啪ivljenje lahko resni膷no zacveti.