杏MAP导航

Salvatore Cernuzio 鈥� Vatikan

笔补辫别啪 Fran膷i拧ek je bil prvi v mnogih stvareh. Prvi pape啪 jezuit, prvi pape啪 iz Latinske Amerike; prvi, ki je izbral ime Fran膷i拧ek brez 拧tevilke; prvi, ki je bil izvoljen, ko je bil njegov predhodnik 拧e 啪iv; prvi, ki je 啪ivel zunaj apostolske pala膷e; prvi, ki je z enim od najvi拧jih predstavnikov islamskih oblasti podpisal izjavo o bratstvu. Bil je tudi prvi pape啪, ki si je omislil svet kardinalov za vodenje Cerkve, ki je dodelil odgovorne vloge v kuriji 啪enskam in laikom; za膷el je sinodo, v katero je bilo prvi膷 vklju膷eno Bo啪je ljudstvo, ukinil pape拧ko skrivnost v primerih spolnih zlorab ter v Katekizem dal zapisati, da je smrtna kazen nedopustna. Prav tako je bil prvi, ki je vodil Cerkev medtem ko v svetu ni divjala »ena« vojna, ampak 拧tevilne vojne, male in velike, »po kosih« na razli膷nih celinah. Vojna »je vedno poraz«, kot je ponovil v ve膷 kot 300 pozivih 鈥� tudi kadar mu je zmanjkovalo glasu 鈥�, ki so bili prisotni v vseh javnih govorih od izbruha nasilja v Ukrajini in na Bli啪njem vzhodu.

Procesi

Vendar pa pape啪 Fran膷i拧ek, rojen kot Jorge Mario Bergoglio, verjetno ne bi 啪elel, da se izraz »prvi« povezuje z njegovim pontifikatom, namen katerega v teh 12 letih ni bilo doseganje ciljev ali pridobivanje primatov, ampak za膷enjanje »procesov«. Procesov, ki so v teku, procesov, ki so zaklju膷eni ali so 拧e dale膷; procesov, ki so verjetno nepovratni tudi za tiste, ki ga bodo nasledili na Petrovem sede啪u. Dejanj, ki ustvarjajo »nove dinamizme« v dru啪bi in Cerkvi 鈥� kot je zapisal v 苍补膷谤迟耻 pontifikata, apostolski spodbudi 鈥�, vedno v obzorju sre膷anja, izmenjave, kolegialnosti.

S konca sveta

»Za膷nimo to pot, 拧kof in ljudstvo,« so bile prve besede, ki jih je izrekel iz lo啪e blagoslovov 13. marca 2013 pozno zve膷er mno啪ici, ki je 啪e mesec dni napolnjevala Trg svetega Petra, ki je bil v sredi拧膷u pozornosti po odstopu Benedikta XVI.. To mno啪ico je novoizvoljeni 76-letni pape啪, ki so ga njegovi sobratje kardinali izbrali »s konca sveta«, prosil za blagoslov. Skupaj z ljudmi je 啪elel zmoliti zdravamarijo, pri 膷emer se mu je zataknilo pri italijan拧膷ini, ki je do tedaj ni redno vadil, glede na to, da je pastir iz Buenos Airesa redko obiskal Rim, in je bil pripravljen takoj po konklavu odpotovati. Naslednji dan pa je 啪elel pozdraviti ljudi od blizu, ko se je z avtomobilom peljal v 啪upnijo svete Ane in nato v baziliko svete Marije Velike. Zahvalil se je Re拧iteljici rimskega ljudstva, zavetnici njegovega pontifikata, katero je 拧e naprej po膷astil ob vsakem pomembnej拧em trenutku. In pape啪 Fran膷i拧ek je 啪elel biti pokopan prav v Liberijanski baziliki.

Pastir sredi ljudstva

Bli啪ino ljudstvu, kar je zapu拧膷ina slu啪bovanja v Argentini, je pape啪 v vseh nadaljnjih letih izkazoval na razli膷ne na膷ine: z obiski vatikanskih uslu啪bencev v pisarnah, s petki usmiljenja v jubilejnem letu 2016, z obhajanjem velikih 膷etrtkov v zaporih, z obiski v domovih za ostarele in sprejemnih centrih, po 啪upnijah v rimskih predmestjih ter z nenapovedanimi obiski in telefonskimi klici. Izkazal jo je tudi na vsakem apostolskem potovanju, za膷en拧i s prvim v Brazilijo leta 2013, ki ga je podedoval od Benedikta XVI. in s katerega se spominjamo fotografije papamobila, ki je obti膷al sredi mno啪ice.

Prvi pape啪 v Iraku

笔补辫别啪 iz Argentine se je odpravil na 47 mednarodnih romanj. Opravil jih je na podlagi dogodkov, povabil oblasti, nalog, ki jih je bilo treba opraviti, ali pa kak拧nega notranjega »vzgiba«, kot je sam razkril na povratnem letu iz Iraka. Da, prav Irak: trije dnevi marca 2021 v Bagdadu, Uru, Erbilu, Mosulu in Karako拧u, de啪elah in vaseh, kjer so 拧e vedno vidne brazgotine, povezane s teroristi膷nim ozadjem, s krvjo na zidovih in 拧otori razseljenih ljudi ob cestah, sredi pandemije covida in splo拧ne zaskrbljenosti za varnost. Potovanje, ki so ga mnogi odsvetovali zaradi zdravja in nevarnosti atentatov; potovanje, ki ga je 啪elel za vsako ceno. »Najlep拧e« potovanje, je vedno dejal sam pape啪 Fran膷i拧ek prvi Petrov naslednik, ki je stopil v Abrahamovo de啪elo, kamor Janezu Pavlu II. ni uspelo iti, in ki se je sre膷al s 拧iitskim voditeljem Al Sistanijem.

Sveta vrata v Banguiju in najdalj拧e potovanje

V Irak ga je vodila dobra trma, ki je bila enaka tisti, ki ga je leta 2015 privedla v Bangui, prestolnico Srednjeafri拧ke republike, ki jo je prizadela dr啪avljanska vojna, v kateri so v dneh obiska na ulicah umirali ljudje. V tej afri拧ki dr啪avi, kamor je dejal, da 啪eli iti, tudi 膷e mora sko膷iti »s padalom«, je pape啪 Fran膷i拧ek odprl sveta vrata jubileja usmiljenja med ganljivo slovesnostjo: tudi ta je zaznamovala primat svetega leta, ki se ni za膷elo v Rimu, ampak na enem od najrevnej拧ih podro膷ij na svetu. Kot dobro trmo pa lahko opredelimo tudi odlo膷itev, da se je septembra 2024 pri 87 letih odpravil na najdalj拧e potovanje v pontifikatu: Indonezija, Papua Nova Gvineja, Vzhodni Timor, Singapur. Petnajst dni, dve celini, 拧tirje 膷asovni pasovi, 32.814 kilometrov z letalom. 艩tirje razli膷ni svetovi, vsak izmed njih pa predstavlja glavne teme u膷iteljstva: bratstvo in medverski dialog, obrobja in podnebne razmere, sprava in vera, bogastvo in razvoj v slu啪bi rev拧膷ine.

Od Lampeduse do D啪ube

Ob spominu na apostolska potovanja in pastoralne obiske ne moremo pozabiti na prvo pot izven Rima: na majhen otok Lampedusa, prizori拧膷e velikih migracijskih tragedij, kjer je vrgel venec cvetja v Sredozemsko morje, »pokopali拧膷e pod milim nebom«. Obsodbo je ponovil tudi med obiskom Lezbosa leta 2016 in 2021, med zabojniki in 拧otori beguncev in razseljenih oseb.

V zgodovini pontifikata je bilo tudi potovanje v Sveto de啪elo (2014); na 艩惫别诲蝉办辞, v Lund (2016), ob obhajanju 500-letnice luteranske reformacije; v Kanado (2022) s pro拧njo avtohtonim prebivalcem za odpu拧膷anje zaradi zlorab, ki so jih utrpeli s strani predstavnikov Katoli拧ke cerkve. In nato v Demokrati膷no republiko Kongo in Ju啪ni Sudan (2023): pri slednjem sta ga spremljala canterburyjski nad拧kof Justin Welby in moderator generalne skup拧膷ine 拧kotske Cerkve Ian Greenshields, ki sta 啪elela poudariti ekumensko pripravljenost za celjenje ran ljudstva. Istih ran, za katere je prosil tudi ju啪nosudanske voditelje, naj jih zacelijo. Ti so se leta 2019 zbrali na dvodnevnem duhovnem odmiku v Domu svete Marte, ki ga je pape啪 Fran膷i拧ek sklenil tako, da jim je poljubil noge.

Leta 2015 pa potovanje na Kubo in v Zdru啪ene dr啪ave Amerike, potovanje, s katerim je bila zape膷atena vzpostavitev diplomatskih odnosov med dr啪avama. 艩lo je za zgodovinski dogodek, za katerega si je sveti o膷e prizadeval ve膷 mesecev s po拧iljanjem pisem Baracku Obami in Raulu Castru, v katerih ju je pozival, naj »za膷neta novo obdobje«. Prav Obama se je pape啪u javno zahvalil. V Havani se je sre膷al tudi s patriarhom Kirilom in podpisal skupno izjavo o uresni膷evanju »ekumenizma ljubezni«, zavzemanja kristjanov za bolj bratsko 膷love拧tvo.

翱办谤辞啪苍颈肠别

Izku拧nje, dialogi in geste, 啪ivete na teh potovanjih, so se prelile v dokumente pontifikata. 艩tiri okro啪nice: prva, (Lu膷 vere), na temo vere, ki jo je za膷el pisati 啪e pape啪 Benedikt XVI.; nato , krik k »spremembi smeri« za »skupni dom«, ki so ga na kolena spravile podnebne spremembe in izkori拧膷anje, ter spodbuda k ukrepanju za izkoreninjenje bede in pravi膷en dostop do virov planeta. Tretja okro啪nica, , temelj u膷iteljstva, sad dokumenta iz Abu Dabija, prerokba 鈥� pred izbruhom novih vojn 鈥� o bratstvu kot edini poti za prihodnost 膷love拧tva. In na koncu okro啪nica Dilexit nos, da bi obnovil izro膷ilo in aktualnost misli »o 膷love拧ki in bo啪ji ljubezni Jezusovega Srca« ter poslal sporo膷ilo svetu, za katerega se zdi, da je izgubil srce.

Apostolske spodbude in motupropriji

V 膷asu pontifikata pape啪a Fran膷i拧ka je iz拧lo sedem apostolskih spodbud: prva je bila 啪e omenjena , zadnja pa (Ni膷 drugega kot zaupanje) o zaupanju v Bo啪jo usmiljeno ljubezen ob 150. obletnici rojstva svete Terezije Deteta Jezusa. Vmes pa posinodalne spodbude (sinoda o dru啪ini), (sinoda o mladih) in (sinoda za Panamazonijo) ter o poklicanosti k svetosti v dana拧njem svetu, in kot nadaljevanje okro啪nice Laudato si', da bi dopolnil njeno povabilo k odzivu v skrbi za mater zemljo preden bi pri拧li do »prelomne to膷ke«.

Izdanih je bilo skoraj 60 motuproprijev. Z njimi so bile preoblikovane strukture rimske kurije in rimske 拧kofije, uvedene spremembe na podro膷ju kanonskega prava in vatikanskega sodnega sistema, ter stro啪ji predpisi in postopki v boju proti zlorabam. Tak拧en je bil tudi dokument Vos estis lux mundi, ki vklju膷uje rezultate, pojasnila in priporo膷ila vrha o za拧膷iti mladoletnih, ki je februarja 2019 potekal v Vatikanu. Vzpostavil je nove postopke za prijavo nadlegovanja in nasilja ter uvedel koncept odgovornosti, tj. zagotovil, da so 拧kofje in redovni predstojniki odgovorni za svoja dejanja.

Reforma kurije

Procesi reforme so bili stalnica v pontifikatu pape啪a Fran膷i拧ka, ki je upo拧teval naro膷ilo kardinalov na kongregacijah pred konklavom: ti so od bodo膷ega novega pape啪a pri膷akovali prestrukturiranje rimske kurije in zlasti vatikanskih financ. 笔补辫别啪 Fran膷i拧ek je takoj imenoval svet kardinalov, ki mu je pomagal pri vodenju vesoljne Cerkve in pri reformi kurije. Po ve膷 letih je bila marca 2022 objavljena apostolska konstitucija Praedicate evangelium, ki je uvedla pomembne novosti. Med njimi sta ustanovitev novega Dikasterija za evangelizacijo, ki mu predseduje pape啪, ter imenovanje laikov in 啪ensk na vodilna mesta. Paolo Ruffini je bil prvi laik, s. Simona Brambilla pa prva 啪enska na 膷elu dikasterija (Dikasterij za komunikacijo, Dikasterij za ustanove posve膷enega 啪ivljenja). 1. marca letos je tudi vodenje governatorata prevzela 啪enska, s. Raffaella Petrini.

Ubogi in migranti

Iz tega pontifikata si bomo zapomnili tudi besedne zveze, ki so zajele cerkveno, politi膷no in dru啪beno stvarnost: »kultura odmetavanja«, »globalizacija brezbri啪nosti«, »uboga Cerkev za uboge«, »Cerkev v izhodu«, »pastirji z vonjem po ovcah«, »globalna etika solidarnosti«. Od leta 2017 obhajamo svetovni dan revnih, ki je v znamenju pape啪evega kosila z brezdomci v dvorani Pavla VI.. Ostal bo njegov nauk o migrantih, zajet v 拧tirih glagolih: sprejeti, za拧膷ititi, spodbujati in integrirati, kot programske smernice za soo膷anje z »eno najve膷jih tragedij tega stoletja«. Prav tako bo ostalo povabilo k oblikovanju »膷astnih kompromisov« kot re拧itev za konflikte, ki razdvajajo Evropo, Bli啪nji vzhod in Afriko.

Prizadevanje za mir

Te konflikte je obsojal v mnogih pozivih ter pismih nuncijem in prebivalcem, ki jih je prizadelo nasilje. Svojo bli啪ino je konkretno izrazil tudi s telefonskimi klici (skoraj vsak dan v 啪upnijo v Gazi), ali z misijami kardinalov in po拧iljanjem osnovnih potreb拧膷in. V prvem in edinem podkastu za vatikanske medije ob deseti obletnici izvolitve je dejal: »Nisem si mislil, da bom pape啪 v 膷asu vojne.«
Mir je bil za pape啪a Fran膷i拧ka stalni cilj. Nenehno je pozival k molitvi za mir, uvedel je dneve posta in molitve (za Sirijo, Libanon, Afganistan, Sveto de啪elo), v katere so bili vklju膷eni verniki z vsega sveta. Leta 2022 je Rusijo in Ukrajino posvetil Marijinemu brezmade啪nemu srcu; organiziral je zgodovinske trenutke, kot je bila zasaditev oljke v vatikanskih vrtovih 8. junija 2014 s predsednikoma Izraela 艩imonom Peresom in Palestine Mahmudom Abasom. Dan po tem, ko je na Kijev padla prva bomba, je sedel v avto in od拧el v pisarno ruskega veleposlanika pri Svetem sede啪u ter sku拧al navezati stike s predsednikom Putinom in mu zagotovil svojo pripravljenost za posredovanje. Ve膷krat je grajal voditelje dr啪av in vlad, opomnil gospodarje vojne, da bodo pred Bogom odgovarjali za solze, prelite med ljudmi. Prav tako je stigmatiziral cveto膷i trg oro啪ja s predlogom, da bi z izdatki za oro啪je ustanovili svetovni sklad za odpravo lakote. Pozval je h gradnji mostov in ne zidov, k postavljanju skupnega dobrega pred voja拧ke strategije, kar je bilo v膷asih tudi napa膷no interpretirano in kritizirano.

Misijonarstvo in sinodalnost

Dve izmed poglavitnih tematik, pogosto prisotnih v homilijah in drugih besedilih pape啪a Fran膷i拧ka, sta bili tudi misijonarstvo in sinodalnost. Slednji je sveti o膷e posvetil kar dve zasedanji sinode (leta 2023 in 2024). Prenovil je njeno strukturo in delovanje ter zaznal potrebo po tem, da se sinodalna pot za膷ne »od spodaj«. Poleg tega je ustanovil je deset 拧tudijskih skupin, ki naj bi po kon膷anem delu poglobile doktrinarne, teolo拧ke in pastoralne teme.

Novosti

V teh letih ni manjkalo kritik na ra膷un svetega o膷eta, ki je nasprotne vetrove vedno komentiral s humorjem, ki je po njegovih besedah tisto, kar »najbolj pribli啪a Bo啪ji milosti«. 笔补辫别啪 Fran膷i拧ek je vpra拧eval in presene膷al, morda so nekateri vihali nosove nad tem, da je kr拧il tabuje in se ni dr啪al protokolov in starih obi膷ajev; ali da je izbral druga膷no obleko, nastanitev, nenavadne geste in bli啪ino, njemu lasten pastoralni slog. Ali pa da je nastopal na neposrednih spletnih prenosih in v televizijskih oddajah ter uporabljal ra膷un X @Pontifex v devetih jezikih kot kanal za posredovanje sporo膷il.

Te啪ki trenutki in zdravstvene te啪ave

V letih pontifikata, ki so bila vedno intenzivna, z zelo redkimi trenutki po膷itka (sveti o膷e se je odpovedal tradicionalnim pape拧kim po膷itnicam v Castel Gandolfu), prav tako ni manjkalo te啪kih trenutkov. Med njimi so bili sodni procesi (primer »Vatileaks 2« glede upravljanja sredstev Svetega sede啪a), 拧kandali zaradi zlorab in korupcije ter objava nekaterih knjig, ki jim primanjkuje »plemenitosti in 膷love膷nosti«.
V zadnjih letih se je sveti o膷e soo膷al tudi z razli膷nimi zdravstveni te啪avami. Leta 2021 in 2023 je bil operiran v polikliniki Gemelli, leta 2023 je bil ponovno hospitaliziran zaradi te啪av z dihanjem, ve膷krat je imel gripo in bil prehlajen, zaradi bole膷in v kolenih pa je bil zadnja tri leta primoran uporabljati invalidski vozi膷ek.

Statisti膷ni podatki

Mnoge te啪ave pa kljub vsemu pape啪u nikoli niso prepre膷ile intenzivne dejavnosti ali prisotnosti na dogodkih. O tem pri膷ajo nekateri statisti膷ni podatki: ve膷 kot 500 splo拧nih avdienc, deset konzistorijev za umestitev 163 novih kardinalov, ki so obli膷ju Cerkve povrnili vesoljnost. Za svetnike je razglasil ve膷 kot 900 bla啪enih, vklju膷no s tremi svojimi predhodniki (Janez XXIII., Janez Pavel II. in Pavel VI.). Obhajali smo tri »posebna leta«: leto posve膷enega 啪ivljenja (2015-2016), leto svetega Jo啪efa (2020-2021) in leto dru啪ine (2021-2022). 笔补辫别啪 Fran膷i拧ek se je 拧tirikrat odpravil na Svetovnih dan mladih: v Rio de Janeiro, Krakov, Panamo in Lizbono. Sveta vrata vatikanske bazilike je odprl 8. decembra 2015 ob za膷etku izrednega jubileja usmiljenja, ter 24. decembra 2024, ko se je pri膷elo redno sveto leto, ki poteka pod geslom »Romarji upanja«.

Statio Orbis med pandemijo

Bli啪ino s 拧ir拧o javnostjo je pape啪 Fran膷i拧ek iskal tudi prek intervjujev, knjig, predgovorov h knjigam, avtobiografij. Morda si bomo v zvezi z njim bolj kot 拧tevilne besede in zapise zapomnili eno podobo: ko je med Statio Orbis 27. marca 2020, v 膷asu popolnega zaprtja zaradi pandemije, sam, v de啪ju, v ti拧ini, s sireno re拧evalnega vozila v ozadju, pre膷kal Trg svetega Petra. Ves svet je v 啪ivo spremljal ostarelega 膷loveka, za katerega se je zdelo, da na svojih ramenih nosi vso te啪o tragedije, ki je sprevrgla vsakdanje 啪ivljenje in navade. 膶love拧tvo je bilo v stiski, a pape啪 je govoril o upanju. In o bratstvu: »Zavedli smo se, da smo vsi na istem 膷olnu, vsi krhki in izgubljeni, obenem pa pomembni in potrebni, vsi poklicani, da skupaj veslamo.«