?Nas je ljubil?, pape?eva okro?nica o Presvetem Srcu Jezusovem
Alessandro Di Bussolo – Vatikan
Kristusova ljubezen, upodobljena v njegovem svetem Srcu
V dru?bi – pi?e pape? – ki vidi, kako se mno?ijo »razli?ne oblike vernosti brez osebnega odnosa z Bogom ljubezni« (87), medtem ko kr??anstvo pogosto pozablja »ne?nost vere, veselje predanosti slu?enju, gore?nost poslanstva od ?loveka do ?loveka« (88), pape? Fran?i?ek predlaga novo poglobitev o Kristusovi ljubezni, ki je upodobljena v njegovem svetem Srcu in vabi k prenovi pristne pobo?nosti do njega, ko nas spominja, da lahko v Kristusovem Srcu »najdemo celoten evangelij« (89). V njegovem Srcu »kon?no spoznamo sami sebe in se nau?imo ljubiti« (30).
Zdi se, da je svet izgubil srce
Pape? Fran?i?ek pojasnjuje, da ob sre?anju s Kristusovo ljubeznijo »postanemo sposobni tkati bratske vezi, prepoznati dostojanstvo vsakega ?loveka in skupaj poskrbeti za na? skupni dom,« k ?emur nas vabi v svojih socialnih okro?nicah Laudato si' in Fratelli tutti (217). In pred Kristusovim Srcem prosi Gospoda, da bi »se ?e enkrat usmilil te ranjene zemlje« in izlil nanjo »zaklade svoje lu?i in svoje ljubezni«, da bi svet, ki ?ivi med vojnami, dru?beno-ekonomskimi neravnovesji, potro?ni?tvom in proti?love?ko uporabo tehnologije, mogel spet pridobiti, kar je najbolj pomembno in potrebno: srce« (31). Pape? je ob napovedi priprave dokumenta na koncu splo?ne avdience 5. junija, pojasnil, da bo pomagal premi?ljevati o vidikih »Gospodove ljubezni, ki lahko osvetlijo pot cerkvene prenove; pa tudi, da povedo nekaj pomenljivega svetu, za katerega se zdi, da je izgubil srce.« In to medtem, ko potekajo praznovanja ob 350-letnici prvega prikazovanja Presvetega Jezusovega Srca sv. Marjeti Mariji Alacoque leta 1673, ki se bodo zaklju?ila 27. junija 2025.
Pomembnost vrnitve k srcu
Okro?nica o ?e??enju Presvetega Srca Jezusovega, ki se za?enja s kratkim uvodom in je razdeljena v pet poglavij, je zbrala, kot je bilo napovedano junija, »dragocena razmi?ljanja predhodnih besedil u?iteljstva in dolge zgodovine, ki sega do Svetega pisma, da bi danes znova predlo?ila vsej Cerkvi to ?e??enje, ki je polno duhovne lepote.«
Prvo poglavje, »Pomembnost srca«, pojasnjuje, zakaj se moramo »vrniti k srcu« v svetu, v katerem smo v sku?njavi, da bi »postali nenasitni potro?niki in su?nji kolesja trga« (2). To po?ne tako, da analizira, kaj razumemo pod »srcem«. Sveto pismo nam o njem govori kot o jedru, »ki je za vsakim videzom« (4), o mestu, kjer »ni pomembno to, kar se ka?e navzven ali kar se skriva, tam smo to kar smo« (6). K srcu vodijo vpra?anja, ki so pomembna: kak?en smisel ?elim, da bi imeli moje ?ivljenje, moje odlo?itve ali dejanja, kdo sem pred Bogom (8). Pape? poudarja, da trenutno razvrednotenje srca izvira iz »gr?kega in predkr??anskega racionalizma, iz postkr??anskega idealizma in iz materializma«, tako da so v veliki filozofski misli dajali prednost pojmom »razum, volja ali svoboda«. Ker niso na?li prostora za srce, »se ni obse?neje razvila niti ideja o osebnem sredi??u«, ki lahko vse poenoti, in to je ljubezen (10). Po pape?evem mnenju moramo priznati, »da sem jaz moje srce, saj me ono razlikuje, me oblikuje v moji duhovni istovetnosti in me postavlja v ob?estvo z drugimi ljudmi« (14).
Svet se lahko spremeni, za?en?i s srcem
Srce je tisto, »ki zdru?uje ko??ke« in omogo?a »katerokoli pristno vez, saj odnos, ki ni vzpostavljen s srcem, ni sposoben prese?i razdrobljenosti individualizma« (17). Duhovnost svetnikov kot sta Ignacij Lojolski (sprejeti Gospodovo prijateljstvo je vpra?anje srca) in sv. Janez Henrik Newman (Gospod nas re?uje tako, da iz svojega Svetega Srca govori na?emu srcu) nas u?i, pi?e pape? Fran?i?ek, da »pred ?ivim in navzo?im Jezusovim Srcem na? um, razsvetljen od Duha, razume Jezusove besede« (27). In to ima dru?bene posledice, ker se svet lahko »spremeni, za?en?i s srcem« (28).
»Dejanja in besede ljubezni«
Dejanjem in besedam Kristusove ljubezni je posve?eno drugo poglavje. Dejanja, s katerimi z nami ravna kot s prijatelji in nam ka?e, da je Bog »bli?ina, so?utje in ne?nost«, vidimo v sre?anjih s Samarijanko, z Nikodemom, s prostitutko, s pre?u?tnico in s slepcem na poti (35). Njegov pogled, ki »preiskuje notranjost tvojega bitja« (39), ka?e, da Jezus »vso svojo pozornost posve?a ljudem, njihovim skrbem, njihovemu trpljenju« (40). In to tako, da »ob?uduje dobre stvari, ki jih prepozna v nas«, kot v stotniku, tudi ?e jih drugi ne poznajo« (41). Njegova najbolj zgovorna ljubezenska beseda je »pribitost na kri?«, potem ko je jokal za prijatelja Lazarja in trpel na Oljski gori, zavedajo? se svoje nasilne smrti »po roki tistih, ki jih je tako ljubil« (46).
Skrivnost srca, ki je tako ljubilo
V tretjem poglavju, »To je Srce, ki je tako ljubilo«, pape? spominja, kako Cerkev premi?ljuje in je v preteklosti premi?ljevala »o sveti skrivnosti Gospodovega Srca«. Pri tem se sklicuje na okro?nico Pija XII. Haurietis aquas o pobo?nosti do Presvetega Jezusovega Srca (1956). Pojasnjuje, da »pobo?nost do Kristusovega Srca ni ?e??enje organa, lo?enega od Jezusove osebe«, saj mi ?astimo »celotnega Jezusa Kristusa, Bo?jega Sina, ki je postal ?lovek, in ga predstavlja podoba, na kateri je poudarjeno njegovo srce« (48). Podoba mesenega srca, poudarja pape?, nam pomaga, da v pobo?nosti premi?ljujemo, da »ljubezen Srca Jezusa Kristusa ne obsega samo Bo?je ljubezni, ampak se ?iri tudi na ?ustva ?love?ke naklonjenosti« (61). Njegovo Srce, nadaljuje pape? in navaja Benedikta XVI., vsebuje »trojno ljubezen«: zaznavno ljubezen njegovega telesnega srca »in njegovo dvojno duhovno ljubezen, ?love?ko in bo?jo« (66), v ?emer najdemo »neskon?no v kon?nem« (64).
Presveto Srce Jezusovo je povzetek evangelija
Videnja nekaterih svetnikov, zlasti ?astilcev Kristusovega Srca – pojasnjuje pape? Fran?i?ek – »so lepe spodbude, ki lahko motivirajo in naredijo veliko dobrega«, vendar pa »niso nekaj, kar so verniki dol?ni verovati, kot bi bila Bo?ja Beseda«. Nato pape? s Pijem XII. omeni, da ni mogo?e re?i, da to ?e??enje »dolguje svoj izvor zasebnim razodetjem«. »Pobo?nost do Kristusovega srca je bistvena za na?e kr??ansko ?ivljenje, v kolikor pomeni polno odprtost vere in ?e??enja skrivnosti Gospodove bo?je in ?love?ke ljubezni, tako da lahko ?e enkrat zatrdimo, da je Presveto Srce povzetek evangelija« (83). Pape? nas nato povabi, naj obnovimo pobo?nost do Kristusovega Srca tudi zato, da se bomo lahko zoperstavili »novim pojavom 'duhovnosti brez mesa', ki se mno?ijo v dru?bi« (87). K »u?love?enemu povzetku evangelija« (90) se moramo vrniti spri?o »skupnosti in pastirjev, ki so osredoto?eni samo na zunanje dejavnosti, na strukturne reforme brez evangelija, obsesivne organizacije, posvetne na?rte, sekularizirana razmi?ljanja, na razli?ne predloge, ki so prestavljeni kot neke lastnosti, ki se jih v?asih sku?a vsiliti vsem« (88).
Izku?nja ljubezni, »ki da piti«
V zadnjih dveh poglavjih pape? opozori na dva vidika, ki ju mora »pobo?nost do Presvetega Srca ohranjati zdru?ena, da bi nas ?e naprej nasi?evala in bli?ala evangeliju: osebno duhovno izkustvo ter skupnostna in misijonarska zavzetost« (91). V ?etrtem poglavju »Ljubezen, ki da piti« ponovno bere Sveto pismo in s prvimi kristjani prepozna Kristusa ter njegovo odprto stran v »njem, ki so ga prebodli«, ki ga pripisuje sebi v prerokbi preroka knjige preroka Zaharija. Odprt vrelec za ljudi, za pote?itev njihove ?eje po Bo?ji ljubezni, da »operejo greh in ne?istost« (95). Razli?ni cerkveni o?etje so omenjali »rano na Jezusovi strani kot izvor vode Duha«, predvsem sv. Avgu?tin, ki je »odprl pot pobo?nosti do Presvetega Srca kot prostor osebnega sre?anja z Gospodom« (103). Postopoma je ta ranjena stran, omenja pape?, »pridobivala lik srca« (109) in na?teje razli?ne svete ?ene, ki »so pripovedovale o do?ivetjih svojega sre?anja s Kristusom, za katerega je bilo zna?ilno po?ivanje v Gospodovem Srcu« (110). Med ?astilci sodobnega ?asa okro?nica najprej govori o sv. Fran?i?ku Sale?kem, ki svojo ponudbo duhovnega ?ivljenja predstavlja »z dvema pu??icama prebodenim srcem, obdanim s trnovo krono« (118).
Prikazanja sv. Marjeti Mariji Alacoque
Pod vplivom te duhovnosti sv. Marjeta Marija Alacoque pripoveduje o Jezusovih prikazanjih v Paray-le-Monialu med koncem decembra 1673 in junijem 1675. Jedro sporo?ila, ki nam je posredovano, bi lahko povzeli v besedah, ki jih je sli?ala sv. Marjeta: »Glej to Srce, ki je tako ljubilo ljudi in ki si ni z ni?emer prizana?alo, dokler se ni iz?rpalo in pou?ilo, da bi jim izpri?alo svojo ljubezen« (121).
Terezija iz Lisieuxa, Ignacij Lojolski in Favstina Kowalska
O sv. Tereziji iz Lisieuxa dokument omenja, da je Jezusa imenovala »Tisti, ?igar srce je utripalo v sozvo?ju z mojim srcem« (134) in njena pisma sestri Mariji, ki ji pomaga, da pobo?nosti do Presvetega Srca ni osredoto?ila »na bole?inski vidik« tistih, ki so zado??enje razumeli kot »prvenstveno ?rtev«, ampak na zaupanje »kot na najbolj?i dar, ki je v?e? Kristusovemu Srcu« (138). Pape? jezuit nekaj odlomkov okro?nice namenja tudi mestu Presvetega Srca v Dru?bi Jezusovi in poudari, da sv. Ignacij Lojolski v Duhovnih vajah predlaga tistemu, ki jih opravlja, da »vstopi v Kristusovo Srce« v pogovoru od srca do srca. Decembra 1871 je p. Beckx posvetil Dru?bo Presvetemu Srcu Jezusovemu in p. Arrupe je to ponovno storil leta 1972 (146).
Omenjeno je, da do?ivetja sv. Favstine Kowalske ponovno predlagajo pobo?nost »z mo?nim poudarkom na slavnem ?ivljenju Vstalega in na bo?jem usmiljenju«. S tem spodbujen je tudi sv. Janez Pavel II. »svoje razmi?ljanje o usmiljenju tesno povezal s pobo?nostjo do Kristusovega Srca« (149). Ko govori »o tola?ilni pobo?nosti«, okro?nica pojasnjuje, da je pred znamenji trpljenja, ki jih ohranja Srce Vstalega neizogibno, »da vernik ?eli odgovoriti« tudi »na bole?ino, katero je Kristus sprejel, da jo bo pretrpel iz tolik?ne ljubezni« (151). In prosi, »naj se nih?e ne nor?uje iz izrazov verne gore?nosti svetega Bo?jega ljudstva, ki je v svoji ljudski pobo?nosti sku?alo potola?iti Kristusa« (160). Kajti v »?elji, da bi ga potola?ili, gremo ven potola?eni« in »lahko tudi mi tola?imo tiste, ki se znajdejo v vsaki nadlogi« (162).
Pobo?nost do Kristusovega srca nas po?ilja k bratom
Peto in zadnje poglavje »Ljubezen za ljubezen« poglablja skupnostno, dru?beno in misijonsko razse?nost vsake pristne pobo?nosti do Kristusovega Srca, ki nas v trenutku, ko »nas vodi k O?etu, po?ilja k bratom« (163). Ljubezen do bratov je namre? »najve?je dejanje, ki jim ga lahko ponudimo, da bi vrnili ljubezen za ljubezen« (167). Ko pape? gleda na zgodovino duhovnosti, spominja, da je misijonska zavzetost sv. Karla Foucaulda naredila za »vesoljnega brata«. »Ko se je pustil oblikovati Kristusovemu Srcu, je v svoje srce ?elel sprejeti vse trpe?e ?love?tvo« (179). Nato govori pape? Fran?i?ek o »zado??enju«, kakor je pojasnjeval sv. Janez Pavel II.: »?e se skupaj darujemo Kristusovemu Srcu, 'na ru?evinah, ki sta jih nakopi?ila sovra?tvo in nasilje, bo mogo?e zgraditi tako za?eleno civilizacijo ljubezni, kraljestvo Kristusovega Srca'« (182).
Poslanstvo, da svet postane zaljubljen
Okro?nica s sv. Janezom Pavlom II. ?e omenja, da »moramo posvetitev Kristusovemu Srcu pribli?ati misijonski dejavnosti Cerkve same, ker odgovarja na ?eljo Jezusovega Srca, da po udih svojega Telesa ?iri v svetu popolno predanost Kraljestvu«. Posledi?no bo po kristjanih »ljubezen izlita v srca ljudi, da se bo zidalo Kristusovo telo, ki je Cerkev, in se bo gradila tudi dru?ba pravi?nosti, miru in bratstva« (206). Da bi se izognili veliki nevarnosti, ki jo je poudaril sv. Pavel VI., da se v misijonih »'re?e in napravi veliko stvari, ne uspe pa izzvati sre?nega sre?anja s Kristusovo ljubeznijo,' (208), potrebujemo »zaljubljene misijonarje, ki se pustijo osvojiti Kristusu« (209).
Molitev pape?a Fran?i?ka
Besedilo se zaklju?i s tole molitvijo pape?a Fran?i?ka: »Prosim Gospoda Jezusa, da bi iz njegovega svetega Srca za vse nas tekle reke ?ive vode, da bi zacelile rane, ki si jih zadajamo, da bi okrepile na?o sposobnost ljubiti in slu?iti, da bi nas spodbudile, da se u?imo skupaj hoditi proti pravi?nemu, solidarnemu in bratskemu svetu. In to vse do tedaj, ko bomo veselo skupaj praznovali gostijo nebe?kega kraljestva. Tam bo vstali Kristus, ki bo vse na?e razlike uskladil z lu?jo, ki nenehno vre iz njegovega odprtega Srca. Naj bo vedno blagoslovljen!« (220).
