杏MAP导航

Salvatore Cernuzio – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je bil prvi v mnogih stvareh. Prvi pape? jezuit, prvi pape? iz Latinske Amerike; prvi, ki je izbral ime Fran?i?ek brez ?tevilke; prvi, ki je bil izvoljen, ko je bil njegov predhodnik ?e ?iv; prvi, ki je ?ivel zunaj apostolske pala?e; prvi, ki je z enim od najvi?jih predstavnikov islamskih oblasti podpisal izjavo o bratstvu. Bil je tudi prvi pape?, ki si je omislil svet kardinalov za vodenje Cerkve, ki je dodelil odgovorne vloge v kuriji ?enskam in laikom; za?el je sinodo, v katero je bilo prvi? vklju?eno Bo?je ljudstvo, ukinil pape?ko skrivnost v primerih spolnih zlorab ter v Katekizem dal zapisati, da je smrtna kazen nedopustna. Prav tako je bil prvi, ki je vodil Cerkev medtem ko v svetu ni divjala »ena« vojna, ampak ?tevilne vojne, male in velike, »po kosih« na razli?nih celinah. Vojna »je vedno poraz«, kot je ponovil v ve? kot 300 pozivih – tudi kadar mu je zmanjkovalo glasu –, ki so bili prisotni v vseh javnih govorih od izbruha nasilja v Ukrajini in na Bli?njem vzhodu.

Procesi

Vendar pa pape? Fran?i?ek, rojen kot Jorge Mario Bergoglio, verjetno ne bi ?elel, da se izraz »prvi« povezuje z njegovim pontifikatom, namen katerega v teh 12 letih ni bilo doseganje ciljev ali pridobivanje primatov, ampak za?enjanje »procesov«. Procesov, ki so v teku, procesov, ki so zaklju?eni ali so ?e dale?; procesov, ki so verjetno nepovratni tudi za tiste, ki ga bodo nasledili na Petrovem sede?u. Dejanj, ki ustvarjajo »nove dinamizme« v dru?bi in Cerkvi – kot je zapisal v na?rtu pontifikata, apostolski spodbudi –, vedno v obzorju sre?anja, izmenjave, kolegialnosti.

S konca sveta

»Za?nimo to pot, ?kof in ljudstvo,« so bile prve besede, ki jih je izrekel iz lo?e blagoslovov 13. marca 2013 pozno zve?er mno?ici, ki je ?e mesec dni napolnjevala Trg svetega Petra, ki je bil v sredi??u pozornosti po odstopu Benedikta XVI.. To mno?ico je novoizvoljeni 76-letni pape?, ki so ga njegovi sobratje kardinali izbrali »s konca sveta«, prosil za blagoslov. Skupaj z ljudmi je ?elel zmoliti zdravamarijo, pri ?emer se mu je zataknilo pri italijan??ini, ki je do tedaj ni redno vadil, glede na to, da je pastir iz Buenos Airesa redko obiskal Rim, in je bil pripravljen takoj po konklavu odpotovati. Naslednji dan pa je ?elel pozdraviti ljudi od blizu, ko se je z avtomobilom peljal v ?upnijo svete Ane in nato v baziliko svete Marije Velike. Zahvalil se je Re?iteljici rimskega ljudstva, zavetnici njegovega pontifikata, katero je ?e naprej po?astil ob vsakem pomembnej?em trenutku. In pape? Fran?i?ek je ?elel biti pokopan prav v Liberijanski baziliki.

Pastir sredi ljudstva

Bli?ino ljudstvu, kar je zapu??ina slu?bovanja v Argentini, je pape? v vseh nadaljnjih letih izkazoval na razli?ne na?ine: z obiski vatikanskih uslu?bencev v pisarnah, s petki usmiljenja v jubilejnem letu 2016, z obhajanjem velikih ?etrtkov v zaporih, z obiski v domovih za ostarele in sprejemnih centrih, po ?upnijah v rimskih predmestjih ter z nenapovedanimi obiski in telefonskimi klici. Izkazal jo je tudi na vsakem apostolskem potovanju, za?en?i s prvim v Brazilijo leta 2013, ki ga je podedoval od Benedikta XVI. in s katerega se spominjamo fotografije papamobila, ki je obti?al sredi mno?ice.

Prvi pape? v Iraku

Pape? iz Argentine se je odpravil na 47 mednarodnih romanj. Opravil jih je na podlagi dogodkov, povabil oblasti, nalog, ki jih je bilo treba opraviti, ali pa kak?nega notranjega »vzgiba«, kot je sam razkril na povratnem letu iz Iraka. Da, prav Irak: trije dnevi marca 2021 v Bagdadu, Uru, Erbilu, Mosulu in Karako?u, de?elah in vaseh, kjer so ?e vedno vidne brazgotine, povezane s teroristi?nim ozadjem, s krvjo na zidovih in ?otori razseljenih ljudi ob cestah, sredi pandemije covida in splo?ne zaskrbljenosti za varnost. Potovanje, ki so ga mnogi odsvetovali zaradi zdravja in nevarnosti atentatov; potovanje, ki ga je ?elel za vsako ceno. »Najlep?e« potovanje, je vedno dejal sam pape? Fran?i?ek prvi Petrov naslednik, ki je stopil v Abrahamovo de?elo, kamor Janezu Pavlu II. ni uspelo iti, in ki se je sre?al s ?iitskim voditeljem Al Sistanijem.

Sveta vrata v Banguiju in najdalj?e potovanje

V Irak ga je vodila dobra trma, ki je bila enaka tisti, ki ga je leta 2015 privedla v Bangui, prestolnico Srednjeafri?ke republike, ki jo je prizadela dr?avljanska vojna, v kateri so v dneh obiska na ulicah umirali ljudje. V tej afri?ki dr?avi, kamor je dejal, da ?eli iti, tudi ?e mora sko?iti »s padalom«, je pape? Fran?i?ek odprl sveta vrata jubileja usmiljenja med ganljivo slovesnostjo: tudi ta je zaznamovala primat svetega leta, ki se ni za?elo v Rimu, ampak na enem od najrevnej?ih podro?ij na svetu. Kot dobro trmo pa lahko opredelimo tudi odlo?itev, da se je septembra 2024 pri 87 letih odpravil na najdalj?e potovanje v pontifikatu: Indonezija, Papua Nova Gvineja, Vzhodni Timor, Singapur. Petnajst dni, dve celini, ?tirje ?asovni pasovi, 32.814 kilometrov z letalom. ?tirje razli?ni svetovi, vsak izmed njih pa predstavlja glavne teme u?iteljstva: bratstvo in medverski dialog, obrobja in podnebne razmere, sprava in vera, bogastvo in razvoj v slu?bi rev??ine.

Od Lampeduse do D?ube

Ob spominu na apostolska potovanja in pastoralne obiske ne moremo pozabiti na prvo pot izven Rima: na majhen otok Lampedusa, prizori??e velikih migracijskih tragedij, kjer je vrgel venec cvetja v Sredozemsko morje, »pokopali??e pod milim nebom«. Obsodbo je ponovil tudi med obiskom Lezbosa leta 2016 in 2021, med zabojniki in ?otori beguncev in razseljenih oseb.

V zgodovini pontifikata je bilo tudi potovanje v Sveto de?elo (2014); na ?vedsko, v Lund (2016), ob obhajanju 500-letnice luteranske reformacije; v Kanado (2022) s pro?njo avtohtonim prebivalcem za odpu??anje zaradi zlorab, ki so jih utrpeli s strani predstavnikov Katoli?ke cerkve. In nato v Demokrati?no republiko Kongo in Ju?ni Sudan (2023): pri slednjem sta ga spremljala canterburyjski nad?kof Justin Welby in moderator generalne skup??ine ?kotske Cerkve Ian Greenshields, ki sta ?elela poudariti ekumensko pripravljenost za celjenje ran ljudstva. Istih ran, za katere je prosil tudi ju?nosudanske voditelje, naj jih zacelijo. Ti so se leta 2019 zbrali na dvodnevnem duhovnem odmiku v Domu svete Marte, ki ga je pape? Fran?i?ek sklenil tako, da jim je poljubil noge.

Leta 2015 pa potovanje na Kubo in v Zdru?ene dr?ave Amerike, potovanje, s katerim je bila zape?atena vzpostavitev diplomatskih odnosov med dr?avama. ?lo je za zgodovinski dogodek, za katerega si je sveti o?e prizadeval ve? mesecev s po?iljanjem pisem Baracku Obami in Raulu Castru, v katerih ju je pozival, naj »za?neta novo obdobje«. Prav Obama se je pape?u javno zahvalil. V Havani se je sre?al tudi s patriarhom Kirilom in podpisal skupno izjavo o uresni?evanju »ekumenizma ljubezni«, zavzemanja kristjanov za bolj bratsko ?love?tvo.

Okro?nice

Izku?nje, dialogi in geste, ?ivete na teh potovanjih, so se prelile v dokumente pontifikata. ?tiri okro?nice: prva, (Lu? vere), na temo vere, ki jo je za?el pisati ?e pape? Benedikt XVI.; nato , krik k »spremembi smeri« za »skupni dom«, ki so ga na kolena spravile podnebne spremembe in izkori??anje, ter spodbuda k ukrepanju za izkoreninjenje bede in pravi?en dostop do virov planeta. Tretja okro?nica, , temelj u?iteljstva, sad dokumenta iz Abu Dabija, prerokba – pred izbruhom novih vojn – o bratstvu kot edini poti za prihodnost ?love?tva. In na koncu okro?nica Dilexit nos, da bi obnovil izro?ilo in aktualnost misli »o ?love?ki in bo?ji ljubezni Jezusovega Srca« ter poslal sporo?ilo svetu, za katerega se zdi, da je izgubil srce.

Apostolske spodbude in motupropriji

V ?asu pontifikata pape?a Fran?i?ka je iz?lo sedem apostolskih spodbud: prva je bila ?e omenjena , zadnja pa (Ni? drugega kot zaupanje) o zaupanju v Bo?jo usmiljeno ljubezen ob 150. obletnici rojstva svete Terezije Deteta Jezusa. Vmes pa posinodalne spodbude (sinoda o dru?ini), (sinoda o mladih) in (sinoda za Panamazonijo) ter o poklicanosti k svetosti v dana?njem svetu, in kot nadaljevanje okro?nice Laudato si', da bi dopolnil njeno povabilo k odzivu v skrbi za mater zemljo preden bi pri?li do »prelomne to?ke«.

Izdanih je bilo skoraj 60 motuproprijev. Z njimi so bile preoblikovane strukture rimske kurije in rimske ?kofije, uvedene spremembe na podro?ju kanonskega prava in vatikanskega sodnega sistema, ter stro?ji predpisi in postopki v boju proti zlorabam. Tak?en je bil tudi dokument Vos estis lux mundi, ki vklju?uje rezultate, pojasnila in priporo?ila vrha o za??iti mladoletnih, ki je februarja 2019 potekal v Vatikanu. Vzpostavil je nove postopke za prijavo nadlegovanja in nasilja ter uvedel koncept odgovornosti, tj. zagotovil, da so ?kofje in redovni predstojniki odgovorni za svoja dejanja.

Reforma kurije

Procesi reforme so bili stalnica v pontifikatu pape?a Fran?i?ka, ki je upo?teval naro?ilo kardinalov na kongregacijah pred konklavom: ti so od bodo?ega novega pape?a pri?akovali prestrukturiranje rimske kurije in zlasti vatikanskih financ. Pape? Fran?i?ek je takoj imenoval svet kardinalov, ki mu je pomagal pri vodenju vesoljne Cerkve in pri reformi kurije. Po ve? letih je bila marca 2022 objavljena apostolska konstitucija Praedicate evangelium, ki je uvedla pomembne novosti. Med njimi sta ustanovitev novega Dikasterija za evangelizacijo, ki mu predseduje pape?, ter imenovanje laikov in ?ensk na vodilna mesta. Paolo Ruffini je bil prvi laik, s. Simona Brambilla pa prva ?enska na ?elu dikasterija (Dikasterij za komunikacijo, Dikasterij za ustanove posve?enega ?ivljenja). 1. marca letos je tudi vodenje governatorata prevzela ?enska, s. Raffaella Petrini.

Ubogi in migranti

Iz tega pontifikata si bomo zapomnili tudi besedne zveze, ki so zajele cerkveno, politi?no in dru?beno stvarnost: »kultura odmetavanja«, »globalizacija brezbri?nosti«, »uboga Cerkev za uboge«, »Cerkev v izhodu«, »pastirji z vonjem po ovcah«, »globalna etika solidarnosti«. Od leta 2017 obhajamo svetovni dan revnih, ki je v znamenju pape?evega kosila z brezdomci v dvorani Pavla VI.. Ostal bo njegov nauk o migrantih, zajet v ?tirih glagolih: sprejeti, za??ititi, spodbujati in integrirati, kot programske smernice za soo?anje z »eno najve?jih tragedij tega stoletja«. Prav tako bo ostalo povabilo k oblikovanju »?astnih kompromisov« kot re?itev za konflikte, ki razdvajajo Evropo, Bli?nji vzhod in Afriko.

Prizadevanje za mir

Te konflikte je obsojal v mnogih pozivih ter pismih nuncijem in prebivalcem, ki jih je prizadelo nasilje. Svojo bli?ino je konkretno izrazil tudi s telefonskimi klici (skoraj vsak dan v ?upnijo v Gazi), ali z misijami kardinalov in po?iljanjem osnovnih potreb??in. V prvem in edinem podkastu za vatikanske medije ob deseti obletnici izvolitve je dejal: »Nisem si mislil, da bom pape? v ?asu vojne.«
Mir je bil za pape?a Fran?i?ka stalni cilj. Nenehno je pozival k molitvi za mir, uvedel je dneve posta in molitve (za Sirijo, Libanon, Afganistan, Sveto de?elo), v katere so bili vklju?eni verniki z vsega sveta. Leta 2022 je Rusijo in Ukrajino posvetil Marijinemu brezmade?nemu srcu; organiziral je zgodovinske trenutke, kot je bila zasaditev oljke v vatikanskih vrtovih 8. junija 2014 s predsednikoma Izraela ?imonom Peresom in Palestine Mahmudom Abasom. Dan po tem, ko je na Kijev padla prva bomba, je sedel v avto in od?el v pisarno ruskega veleposlanika pri Svetem sede?u ter sku?al navezati stike s predsednikom Putinom in mu zagotovil svojo pripravljenost za posredovanje. Ve?krat je grajal voditelje dr?av in vlad, opomnil gospodarje vojne, da bodo pred Bogom odgovarjali za solze, prelite med ljudmi. Prav tako je stigmatiziral cveto?i trg oro?ja s predlogom, da bi z izdatki za oro?je ustanovili svetovni sklad za odpravo lakote. Pozval je h gradnji mostov in ne zidov, k postavljanju skupnega dobrega pred voja?ke strategije, kar je bilo v?asih tudi napa?no interpretirano in kritizirano.

Misijonarstvo in sinodalnost

Dve izmed poglavitnih tematik, pogosto prisotnih v homilijah in drugih besedilih pape?a Fran?i?ka, sta bili tudi misijonarstvo in sinodalnost. Slednji je sveti o?e posvetil kar dve zasedanji sinode (leta 2023 in 2024). Prenovil je njeno strukturo in delovanje ter zaznal potrebo po tem, da se sinodalna pot za?ne »od spodaj«. Poleg tega je ustanovil je deset ?tudijskih skupin, ki naj bi po kon?anem delu poglobile doktrinarne, teolo?ke in pastoralne teme.

Novosti

V teh letih ni manjkalo kritik na ra?un svetega o?eta, ki je nasprotne vetrove vedno komentiral s humorjem, ki je po njegovih besedah tisto, kar »najbolj pribli?a Bo?ji milosti«. Pape? Fran?i?ek je vpra?eval in presene?al, morda so nekateri vihali nosove nad tem, da je kr?il tabuje in se ni dr?al protokolov in starih obi?ajev; ali da je izbral druga?no obleko, nastanitev, nenavadne geste in bli?ino, njemu lasten pastoralni slog. Ali pa da je nastopal na neposrednih spletnih prenosih in v televizijskih oddajah ter uporabljal ra?un X @Pontifex v devetih jezikih kot kanal za posredovanje sporo?il.

Te?ki trenutki in zdravstvene te?ave

V letih pontifikata, ki so bila vedno intenzivna, z zelo redkimi trenutki po?itka (sveti o?e se je odpovedal tradicionalnim pape?kim po?itnicam v Castel Gandolfu), prav tako ni manjkalo te?kih trenutkov. Med njimi so bili sodni procesi (primer »Vatileaks 2« glede upravljanja sredstev Svetega sede?a), ?kandali zaradi zlorab in korupcije ter objava nekaterih knjig, ki jim primanjkuje »plemenitosti in ?love?nosti«.
V zadnjih letih se je sveti o?e soo?al tudi z razli?nimi zdravstveni te?avami. Leta 2021 in 2023 je bil operiran v polikliniki Gemelli, leta 2023 je bil ponovno hospitaliziran zaradi te?av z dihanjem, ve?krat je imel gripo in bil prehlajen, zaradi bole?in v kolenih pa je bil zadnja tri leta primoran uporabljati invalidski vozi?ek.

Statisti?ni podatki

Mnoge te?ave pa kljub vsemu pape?u nikoli niso prepre?ile intenzivne dejavnosti ali prisotnosti na dogodkih. O tem pri?ajo nekateri statisti?ni podatki: ve? kot 500 splo?nih avdienc, deset konzistorijev za umestitev 163 novih kardinalov, ki so obli?ju Cerkve povrnili vesoljnost. Za svetnike je razglasil ve? kot 900 bla?enih, vklju?no s tremi svojimi predhodniki (Janez XXIII., Janez Pavel II. in Pavel VI.). Obhajali smo tri »posebna leta«: leto posve?enega ?ivljenja (2015-2016), leto svetega Jo?efa (2020-2021) in leto dru?ine (2021-2022). Pape? Fran?i?ek se je ?tirikrat odpravil na Svetovnih dan mladih: v Rio de Janeiro, Krakov, Panamo in Lizbono. Sveta vrata vatikanske bazilike je odprl 8. decembra 2015 ob za?etku izrednega jubileja usmiljenja, ter 24. decembra 2024, ko se je pri?elo redno sveto leto, ki poteka pod geslom »Romarji upanja«.

Statio Orbis med pandemijo

Bli?ino s ?ir?o javnostjo je pape? Fran?i?ek iskal tudi prek intervjujev, knjig, predgovorov h knjigam, avtobiografij. Morda si bomo v zvezi z njim bolj kot ?tevilne besede in zapise zapomnili eno podobo: ko je med Statio Orbis 27. marca 2020, v ?asu popolnega zaprtja zaradi pandemije, sam, v de?ju, v ti?ini, s sireno re?evalnega vozila v ozadju, pre?kal Trg svetega Petra. Ves svet je v ?ivo spremljal ostarelega ?loveka, za katerega se je zdelo, da na svojih ramenih nosi vso te?o tragedije, ki je sprevrgla vsakdanje ?ivljenje in navade. ?love?tvo je bilo v stiski, a pape? je govoril o upanju. In o bratstvu: »Zavedli smo se, da smo vsi na istem ?olnu, vsi krhki in izgubljeni, obenem pa pomembni in potrebni, vsi poklicani, da skupaj veslamo.«