Kateheza o Samarijanki, odgovor na ?eljo po ljubezni je Jezus
Vatican News
Pape? Fran?i?ek je v nedeljo, 24. marca, zaklju?il zdravljenje v bolni?nici Gemelli in se vrnil v Dom svete Marte. Splo?ne avdience v Vatikanu so zaenkrat ?e vedno odpovedane, saj bo pape?evo okrevanje trajalo ?e kar nekaj ?asa. Kljub temu pa se cikel katehez z naslovom »Jezus Kristus, na?e upanje«, nadaljuje. Zadnja kateheza, 19. marca, je govorila o Jezusovem sre?anju z Nikodemom, dana?nja pa o Samarijanki, ki jo Jezus sre?a ob Jakobovem vodnjaku.
Svetopisemski odlomek: Jn 4,10
[Jezus je rekel Samarijanki]: »?e bi poznala Bo?ji dar in ?e bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ?Daj mi piti,? bi ga ti prosila in dal bi ti ?ive vode.«
Kateheza: Cikel katehez »Jubilej 2025. Jezus Kristus, na?e upanje.«
Samarijanka. »Daj mi piti!« (Jn 4,7)
Dragi bratje in sestre, potem ko smo razmi?ljali o Jezusovem sre?anju z Nikodemom, ki je ?el iskat Jezusa, bomo danes razmi?ljali o tistih trenutkih, ko se zdi, da je On tisti, ki nas ?aka prav tam, na tistem kri?i??u na?ega ?ivljenja. To so sre?anja, ki nas presenetijo, in na za?etku smo morda celo nekoliko sumni?avi, posku?amo biti previdni in razumeti, kaj se dogaja.
To je bila verjetno tudi izku?nja Samarijanke, o kateri govori ?etrto poglavje Janezovega evangelija (prim. Jn 4,5-26). Samarijanka ni pri?akovala, da bo pri vodnjaku na?la ?loveka, pravzaprav je upala, da ne bo sre?ala nikogar. Dejansko gre po vodo k vodnjaku ob neobi?ajni uri, ko je zelo vro?e. Morda se ta ?enska sramuje svojega ?ivljenja, morda se je po?utila obsojeno, obto?eno, nerazumljeno, zato se je izolirala, prekinila je odnose z vsemi.
Da bi iz Judeje pri?el v Galilejo, bi Jezus lahko izbral drugo pot in ne bi pre?kal Samarije. Glede na napete odnose med Judi in Samarijani bi bilo tudi varneje. Namesto tega pa ?eli iti skoz Samarijo in se ob tisti uri ustavi prav pri tistem vodnjaku! Jezus nas ?aka in se pusti najti ravno takrat, ko mislimo, da za nas ni ve? upanja. Na Bli?njem vzhodu tistega ?asa je bil vodnjak kraj sre?anja, kjer so se v?asih sklepale poroke. Jezus ?eli tej ?eni pomagati razumeti, kje naj i??e pravi odgovor na svojo ?eljo, da bi bila ljubljena.
Tematika ?elje je temeljnega pomena za razumevanje tega sre?anja. Jezus je prvi, ki izrazi svojo ?eljo: »Daj mi piti!« (Jn 4,7) Da bi za?el pogovor, se Jezus naredi ?ibkega, da bi tako drugo osebo pomiril, da se ne bi prestra?ila. Tudi v Svetem pismu je ?eja pogosto podoba ?elje. Tukaj pa je Jezusa ?eja zlasti po odre?itvi te ?ene. »Ta, ki je prosil vode, je bil ?ejen vere te ?ene,« pravi sveti Avgu?tin.
?e je Nikodem ?el k Jezusu pono?i, pa se Jezus s Samarijanko sre?a opoldne, ko je najve? svetlobe. Dejansko je to trenutek razodetja. Jezus se ji pusti spoznati kot Mesija in tako osvetli njeno ?ivljenje. Pomaga ji na nov na?in razumeti njeno zgodbo, ki je zapletena in bole?a: imela je pet mo? in sedaj je s ?estim, ki ni njen mo?. ?tevilo ?est ni naklju?no, obi?ajno pomeni nepopolnost. Morda je namig na sedmega ?enina, ki bo kon?no lahko pote?il ?eljo te ?enske, da bi bila zares ljubljena. Ta ?enin je lahko samo Jezus.
Ko se zave, da Jezus pozna njeno ?ivljenje, Samarijanka preusmeri pogovor na versko vpra?anje, ki je lo?evalo Jude in Samarijane. To se v?asih zgodi tudi nam, ko molimo: v trenutku, ko se Bog dotakne na?ega ?ivljenja z vsemi problemi, se v?asih izgubimo v razmi?ljanjih, ki nam dajo iluzijo uspe?ne molitve. V resnici pa smo postavili za??itne pregrade. Vendar pa je Gospod vedno ve?ji in Samarijanki, ki ji po kulturnih vzorcih sploh ne bi smel nameniti besede, podari najve?je razodetje: govori ji o O?etu, ki ga je treba ?astiti v duhu in resnici. In ko ona, ponovno presene?ena, pripomni, da je glede teh stvari bolje po?akati Mesija, ji On re?e: »Jaz sem, ki govorim s teboj« (Jn 4,26). To je kot izpoved ljubezni: tisti, ki ga ?aka?, sem jaz; tisti, ki kon?no lahko odgovori na tvojo ?eljo, da bi bila ljubljena.
Na tej to?ki ?ena odhiti, da bi poklicala ljudi iz vasi, saj prav iz izku?nje ob?utenja, da je ljubljena, se rodi poslanstvo. In kak?no oznanilo bi lahko prinesla, ?e ne svoje izku?nje, da je bila razumljena in sprejeta, da se ji je odpustilo? To je podoba, ki bi nas morala spodbuditi k razmisleku o na?em iskanju novih na?inov evangelizacije.
Tako kot zaljubljena oseba, Samarijanka pozabi svoj vr? pri Jezusovih nogah. Te?a tega vr?a na njeni glavi jo je vsakokrat, ko se je vra?ala domov, spominjala na njeno stanje, na njeno nemirno ?ivljenje. Zdaj pa je vr? polo?en k Jezusovim nogam. Preteklost ni ve? breme in ona je spravljena. Enako je tudi z nami: da bi ?li oznanjat evangelij, moramo te?o svojega ?ivljenja najprej polo?iti h Gospodovih nogam, mu izro?iti te?o svoje preteklosti. Samo spravljene osebe lahko prina?ajo evangelij.
Dragi bratje in sestre, ne izgubimo upanja! ?etudi se nam zdi na?a zgodovina te?ka, zapletena, morda celo uni?ena, imamo vedno mo?nost, da jo izro?imo Bogu in ponovno za?nemo na?o pot. Bog je usmiljenje in nas vedno pri?akuje!
