V Parizu vrh o UI. ʲž: cilj naj bo skupno dobro, preučiti socialne učinke.
Vatican News
ʲž Frančišek je sporočilo ob akcijskem vrhu o umetni inteligenci v Parizu, ki je potekal 10. in 11. februarja 2025, poslal francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. V njem spomni na lanskoletno srečanje G7, ki je junija poteklo v italijanski Apuliji in bilo prav tako posvečeno področju umetne inteligence. Takrat je poudaril, da je treba »zagotoviti in zaščititi prostor za smiseln človeški nadzor nad procesom izbire programov umetne inteligence«. Brez teh mehanizmov bi namreč umetna inteligenca lahko pokazala svojo najbolj »strašno« plat ter postala »grožnja človekovemu dostojanstvu« (prim. govor na vrhu G7 o umetni inteligenci, 14. junij 2024).
Sveti oče zato izpostavi »dosedanja pogumna in odločna prizadevanja za oblikovanje politične poti, ki je namenjena zaščiti človeštva pred uporabo umetne inteligence«, ki bi »omejila pogled sveta na realnosti, ki jih je mogoče izraziti s številkami in zapreti v vnaprej pripravljene kategorije, s tem pa izrinila prispevek drugih oblik resnice in uvedla enotne antropološke, družbeno-ekonomske in kulturne modele« (prim. govor na vrhu G7 o umetni inteligenci, 14. junij 2024). Za papeža je pomembno tudi to, da je na vrhu v Parizu v razpravo, ki je usmerjena v pripravo konkretnih rezultatov, vključeno veliko število akterjev in strokovnjakov.
Ljubezen je vredna več kot inteligenca
V nadaljevanju sporočila se sveti oče sklicuje na svojo zadnjo ǰžԾ Dilexit nos, v kateri je »kategorijo algoritmov želel ločiti od kategorije srca, ključnega pojma, ki ga je zagovarjal pomemben filozof in znanstvenik Blaise Pascal«. Ob štiristo letnici njegovega rojstva, je napisal pismo Sublimitas et miseria hominis in v nejm izpostavil, da »če je algoritme mogoče uporabiti za zavajanje človeka, pa srce, razumljeno kot sedež najbolj notranjih in resničnih čustev, človeka ne more nikoli prevarati«.
»Vse, ki se udeležujejo pariškega vrha, prosim, naj ne pozabijo, da smisel človekovega obstoja prihaja le iz njegovega srca. Vabim vas, da kot osnovo sprejmete načelo, ki ga je elegantno izrazil še en pomemben francoski filozof, Jacques Maritain: “Ljubezen je vredna več kot inteligenca” (Jacques Maritain, Razmišljanja o inteligenci, 1938).«
Tehnološke novosti namenjene skupnemu dobremu
Prizadevanja udeležencev vrha je papež označil za »svetel zgled zdrave politike, ki želi tehnološke novosti vključiti v projekt, namenjen skupnemu dobremu, da bi “utrli pot različnim možnostim, ki ne hromijo človekove ustvarjalnosti in njegovih sanj po napredku, temveč takšno energijo na novo preusmerijo” (, 191)«.
»Prepričan sem, da lahko umetna inteligenca postane močno orodje za znanstvenike in strokovnjake, ki skupaj iščejo inovativne in ustvarjalne rešitve za ekološko trajnostnost našega planeta. Ne smemo pozabiti, da je poraba energije, povezana z delovanjem infrastruktur umetne inteligence, že sama po sebi zelo velika,« izpostavi Frančišek.
Upoštevati tudi revne in družbeno odrinjene
Sklicuje se na poslanico ob svetovnem dnevu miru 2024, ki jo je posvetil umetni inteligenci in v kateri je poudaril, da bi bilo treba »v razpravah o urejanju umetne inteligence upoštevati glas vseh prizadetih strani, vključno z ubogimi, obrobnimi in drugimi, ki v globalnih procesih odločanja pogosto ostajajo neslišani« (Poslanica za 57. svetovni dan miru 2024).
»V tem smislu upam, da si bo pariški vrh prizadeval za oblikovanje platforme o umetni inteligenci, ki bo v javnem interesu; in da bo vsak narod v umetni inteligenci lahko našel na eni strani sredstvo za razvoj in boj proti revščini, na drugi strani pa za zaščito lokalnih kultur in jezikov. Le tako bodo lahko vsi narodi na Zemlji prispevali k ustvarjanju podatkov, ki jih bo uporabljala umetna inteligenca in ki bodo predstavljali pravo raznolikost in bogastvo, značilno za celotno človeštvo.«
Socialni učinki UI na medčloveške odnose
Sveti oče ob koncu sporočila spomni na dokument Umetna inteligenca in človeška inteligenca, ki sta ga pripravila Dikasterij za nauk vere in Dikasterij za kulturo in vzgojo – izdan je bil 28. januarja 2025. V njem so predstavljena nekatera specifična vprašanja, povezana z umetno inteligenco – obravnaval jih je tudi tokratni vrh v Parizu, ter druga vprašanja, zaradi katerih je papež še posebej zaskrbljen.
»Za prihodnost upam, da bodo na naslednjih srečanjih na vrhu, ki naj bi sledila sedanjemu, podrobneje preučeni socialni učinki umetne inteligence na medčloveške odnose, informiranje in vzgojo. Temeljno vprašanje, ki vendarle ostaja in bo tudi ostalo, pa je vedno antropološko, in sicer: “ali bo človek kot človek” v kontekstu tehnološkega napredka postal “dejansko boljši, to je duhovno zrelejši, bolj zavedajoč se dostojanstva svoje človečnosti, bolj odgovoren, bolj odprt za druge, zlasti za najbolj potrebne in najšibkejše” (okrožnica , 15). Naš največji izziv je človek in bo vedno ostal človek; tega nikoli ne pozabimo,« sklene sveti oče in se vsem udeležencem zahvali za njihov prispevek na tem področju.