杏MAP导航

Vatican News

Po besedah svetega o膷eta bi film lahko imenovali »obmo膷je spominov« in »delavnica ustvarjalnosti«. 膶e 啪elimo razumeti njegovo zanimanje za sedmo umetnost, se moramo vrniti v njegovo otro拧tvo, v 膷as po vojni. Kot je ve膷krat omenil v svojih govorih in intervjujih, si je s star拧i pogosto ogledal italijanske neorealisti膷ne filme 鈥� v膷asih celo po tri zapored. Med sre膷anjem s predstavniki katoli拧kega kinematografskega zdru啪enja 7. decembra 2019 je dejal: »Ko smo bili otroci, so nas star拧i peljali gledat te filme in so oblikovali na拧a srca.«

笔补辫别啪ev pogled na film

V istem govoru pa je razmi拧ljal o treh besedah, ki so klju膷nega pomena za veliko platno: ob膷estvo, ustvarjalnost in ogled oz. pogled. O prvi je povedal: »Za kino se ve, da je veliko sredstvo zdru啪evanja. Predvsem po vojni je na izreden na膷in prispeval k obnovi dru啪benega tkiva s 拧tevilnimi trenutki zdru啪evanja. Koliko trgov, koliko dvoran, koliko oratorijev, ki so jih animirale osebe, ki so ob gledanju filma prena拧ale upanja in pri膷akovanja. Od tam so z olaj拧anjem odhajali vsakodnevnim tesnobam in te啪avam naproti. To je bil tudi vzgojni in formativni trenutek za ponovno vzpostavljanje odnosov, ki so jih zaznamovale do啪ivete tragedije.«
Za svetega o膷eta pa je film tudi sredstvo, s katerim se lahko ponovno govori o tem, kar je lepo. 膶lane Fundacije za industrijo zabave je 20. februarja 2023 nagovoril z naslednjimi besedami: »V拧e膷 mi je delo, ki ga opravljate, kinematografsko delo, umetni拧ko delo, delo lepote kot velikega izraza Boga. 鈥� Lepota, ki je harmonija, je delo Svetega Duha«.

Ljubezen do neorealizma

笔补辫别啪 Fran膷i拧ek pogosto navaja prizore ali zgodbe, ki jih je videl na filmskem platnu. V intervjuju s p. Antoniem Spadarom 19. avgusta 2013 je dejal: »Fellinijeva Cesta je film, ki mi je bil morda najbolj v拧e膷 鈥� Mislim, da sem si ogledal vse filme z Anno Magnani in Aldom Fabrizijem, ko sem bil star med 10 in 12 let. 艩e en film, ki mi je bil zelo v拧e膷, je bil Rim, odprto mesto.« Sveti o膷e je ob razli膷nih prilo啪nostih, tudi na Svetovnem vrhu o pravicah otrok 3. februarja letos, spomnil na film Otroci nas gledajo.
O svoji ljubezni do neorealizma je spregovoril v intervjuju, ki ga je msgr. Dario Edoardo Viganò leta 2021 objavil v knjigi Pogled: vrata srca. »Kako lepo bi bilo, da bi prek kina ponovno odkrili pomen vzgoje za 膷ist pogled. Tako kot je to storil neorealizem,« je tedaj izpostavil sveti o膷e.

O sedmi umetnosti pa je govoril tudi kot o »katehezi pogleda«, o »vzgoji za o膷i, ki spreminja na拧 kratkoviden pogled in ga pribli啪a samemu pogledu Boga«. To zanimanje za stvarnost je tudi v skladu s tem, kar je pape啪 zapisal v pismu o vlogi literature v formaciji: »Jaz, na primer, imam rad tragi膷ne umetnike, ker njihova dela lahko vsi ob膷utimo kot svoja, kot izraz na拧ih lastnih dram. Ko jo膷emo nad usodo likov, v bistvu jo膷emo nad sabo in svojo praznino, nad svojimi pomanjkljivostmi, nad svojo osamljenostjo.«

Ne samo neorealizem: Babettina gostija

Celo v apostolski spodbudi sveti o膷e omeni odlomek iz danskega filma: »Najve膷je radosti 啪ivljenja se porajajo, ko lahko osre膷imo druge, v predokusu nebes. Spomnimo se na posre膷en prizor iz filma Babettina gostija, kjer velikodu拧na kuharica prejme hvale啪en objem in pohvalo: "Kako zelo bo拧 razveselila angele!"«. Film Gabriela Axla, posnet po kratki zgodbi Karen Blixen, pripoveduje o velikodu拧nosti Babette, katoli膷anke, ki jo sprejmeta Martina in Philippa, h膷eri protestantskega pastorja. Leta pozneje se odlo膷i, da bo denar, ki ga je zadela na loteriji, porabila, da se s slovesno ve膷erjo pokloni spominu na njunega o膷eta. Za to zapravi ves denar, vendar pa je vesela, da je osre膷ila druge.

Andrej Rubljov Andreja Tarkovskega

Med 啪e sre膷anjem s 膷lani Fundacije za industrijo zabave je pape啪 omenil 拧e enega od filmov, ki so mu pri srcu, z naslednjimi besedami: »Mislim na mojstrovino Andrej Rubljov Andreja Tarkovskega: umetnik postane nem zaradi travme vojne. Ob tem pomislimo na to, kar se tudi danes dogaja v svetu. Rubljov ne slika ve膷, niti ne govori ve膷. Blodi izgubljen v iskanju smisla, dokler ni prisoten pri ulivanju zvona. In ob prvem udarcu tega velikega zvona se njegovo srce ponovno odpre, jezik se mu razve啪e, ponovno za膷ne govoriti in slikati. In zaslon se napolni z barvami njegovih ikon. Zvok zvona, ki kot po 膷ude啪u pride iz zemlje in brona, napolni umetnikovo notranjost s 膷udenjem in v nekem smislu v njem zazna Bo啪ji glas, ki mu 拧epeta: "Odpri se". Kakor je rekel Jezus v evangeliju: "Efatá!" (Mr 7,34)«.

笔补辫别啪 Fran膷i拧ek: »protagonist, ne igralec«

Iz pogovora z nem拧kim re啪iserjem Wimom Wendersom je leta 2018 nastal dokumentarni film z naslovom 笔补辫别啪 Fran膷i拧ek: mo啪 beseda. Sveti o膷e je bil v njem »protagonist in ne igralec«, ki je spregovoril o tem, da sanja Cerkev, ki bi bila »uboga za uboge«.
Tudi re啪iser Gianfranco Rosi je ustvaril film o pape啪u z naslovom Na poti, ki temelji predvsem na arhivskih posnetkih in pripoveduje o 37 apostolskih potovanjih v 53 dr啪avah v prvih devetih letih pontifikata.

Pozornost do umetnikov

笔补辫别啪ev odnos s filmom bogatijo sre膷anja in neposredni dialog s protagonisti. Ve膷krat je na primer sprejel re啪iserja Martina Scorseseja ter re啪iserja in igralca Roberta Benignija. Junija leta 2023 se je v Vatikanu sre膷al z 200 umetniki z vsega sveta, junija lani pa s komiki, med katerimi je bila tudi Whoopi Goldberg.