杏MAP导航

Vatican News

Po besedah svetega o?eta bi film lahko imenovali »obmo?je spominov« in »delavnica ustvarjalnosti«. ?e ?elimo razumeti njegovo zanimanje za sedmo umetnost, se moramo vrniti v njegovo otro?tvo, v ?as po vojni. Kot je ve?krat omenil v svojih govorih in intervjujih, si je s star?i pogosto ogledal italijanske neorealisti?ne filme – v?asih celo po tri zapored. Med sre?anjem s predstavniki katoli?kega kinematografskega zdru?enja 7. decembra 2019 je dejal: »Ko smo bili otroci, so nas star?i peljali gledat te filme in so oblikovali na?a srca.«

Pape?ev pogled na film

V istem govoru pa je razmi?ljal o treh besedah, ki so klju?nega pomena za veliko platno: ob?estvo, ustvarjalnost in ogled oz. pogled. O prvi je povedal: »Za kino se ve, da je veliko sredstvo zdru?evanja. Predvsem po vojni je na izreden na?in prispeval k obnovi dru?benega tkiva s ?tevilnimi trenutki zdru?evanja. Koliko trgov, koliko dvoran, koliko oratorijev, ki so jih animirale osebe, ki so ob gledanju filma prena?ale upanja in pri?akovanja. Od tam so z olaj?anjem odhajali vsakodnevnim tesnobam in te?avam naproti. To je bil tudi vzgojni in formativni trenutek za ponovno vzpostavljanje odnosov, ki so jih zaznamovale do?ivete tragedije.«
Za svetega o?eta pa je film tudi sredstvo, s katerim se lahko ponovno govori o tem, kar je lepo. ?lane Fundacije za industrijo zabave je 20. februarja 2023 nagovoril z naslednjimi besedami: »V?e? mi je delo, ki ga opravljate, kinematografsko delo, umetni?ko delo, delo lepote kot velikega izraza Boga. … Lepota, ki je harmonija, je delo Svetega Duha«.

Ljubezen do neorealizma

Pape? Fran?i?ek pogosto navaja prizore ali zgodbe, ki jih je videl na filmskem platnu. V intervjuju s p. Antoniem Spadarom 19. avgusta 2013 je dejal: »Fellinijeva Cesta je film, ki mi je bil morda najbolj v?e? … Mislim, da sem si ogledal vse filme z Anno Magnani in Aldom Fabrizijem, ko sem bil star med 10 in 12 let. ?e en film, ki mi je bil zelo v?e?, je bil Rim, odprto mesto.« Sveti o?e je ob razli?nih prilo?nostih, tudi na Svetovnem vrhu o pravicah otrok 3. februarja letos, spomnil na film Otroci nas gledajo.
O svoji ljubezni do neorealizma je spregovoril v intervjuju, ki ga je msgr. Dario Edoardo Viganò leta 2021 objavil v knjigi Pogled: vrata srca. »Kako lepo bi bilo, da bi prek kina ponovno odkrili pomen vzgoje za ?ist pogled. Tako kot je to storil neorealizem,« je tedaj izpostavil sveti o?e.

O sedmi umetnosti pa je govoril tudi kot o »katehezi pogleda«, o »vzgoji za o?i, ki spreminja na? kratkoviden pogled in ga pribli?a samemu pogledu Boga«. To zanimanje za stvarnost je tudi v skladu s tem, kar je pape? zapisal v pismu o vlogi literature v formaciji: »Jaz, na primer, imam rad tragi?ne umetnike, ker njihova dela lahko vsi ob?utimo kot svoja, kot izraz na?ih lastnih dram. Ko jo?emo nad usodo likov, v bistvu jo?emo nad sabo in svojo praznino, nad svojimi pomanjkljivostmi, nad svojo osamljenostjo.«

Ne samo neorealizem: Babettina gostija

Celo v apostolski spodbudi sveti o?e omeni odlomek iz danskega filma: »Najve?je radosti ?ivljenja se porajajo, ko lahko osre?imo druge, v predokusu nebes. Spomnimo se na posre?en prizor iz filma Babettina gostija, kjer velikodu?na kuharica prejme hvale?en objem in pohvalo: "Kako zelo bo? razveselila angele!"«. Film Gabriela Axla, posnet po kratki zgodbi Karen Blixen, pripoveduje o velikodu?nosti Babette, katoli?anke, ki jo sprejmeta Martina in Philippa, h?eri protestantskega pastorja. Leta pozneje se odlo?i, da bo denar, ki ga je zadela na loteriji, porabila, da se s slovesno ve?erjo pokloni spominu na njunega o?eta. Za to zapravi ves denar, vendar pa je vesela, da je osre?ila druge.

Andrej Rubljov Andreja Tarkovskega

Med ?e sre?anjem s ?lani Fundacije za industrijo zabave je pape? omenil ?e enega od filmov, ki so mu pri srcu, z naslednjimi besedami: »Mislim na mojstrovino Andrej Rubljov Andreja Tarkovskega: umetnik postane nem zaradi travme vojne. Ob tem pomislimo na to, kar se tudi danes dogaja v svetu. Rubljov ne slika ve?, niti ne govori ve?. Blodi izgubljen v iskanju smisla, dokler ni prisoten pri ulivanju zvona. In ob prvem udarcu tega velikega zvona se njegovo srce ponovno odpre, jezik se mu razve?e, ponovno za?ne govoriti in slikati. In zaslon se napolni z barvami njegovih ikon. Zvok zvona, ki kot po ?ude?u pride iz zemlje in brona, napolni umetnikovo notranjost s ?udenjem in v nekem smislu v njem zazna Bo?ji glas, ki mu ?epeta: "Odpri se". Kakor je rekel Jezus v evangeliju: "Efatá!" (Mr 7,34)«.

Pape? Fran?i?ek: »protagonist, ne igralec«

Iz pogovora z nem?kim re?iserjem Wimom Wendersom je leta 2018 nastal dokumentarni film z naslovom Pape? Fran?i?ek: mo? beseda. Sveti o?e je bil v njem »protagonist in ne igralec«, ki je spregovoril o tem, da sanja Cerkev, ki bi bila »uboga za uboge«.
Tudi re?iser Gianfranco Rosi je ustvaril film o pape?u z naslovom Na poti, ki temelji predvsem na arhivskih posnetkih in pripoveduje o 37 apostolskih potovanjih v 53 dr?avah v prvih devetih letih pontifikata.

Pozornost do umetnikov

Pape?ev odnos s filmom bogatijo sre?anja in neposredni dialog s protagonisti. Ve?krat je na primer sprejel re?iserja Martina Scorseseja ter re?iserja in igralca Roberta Benignija. Junija leta 2023 se je v Vatikanu sre?al z 200 umetniki z vsega sveta, junija lani pa s komiki, med katerimi je bila tudi Whoopi Goldberg.