Pape? ?lanom Rimske rote: Vernikom pomagati spoznati in sprejeti resnico
Vatican News
Pape? Fran?i?ek je spomnil na deseto obletnico dveh motuproprijev, in sicer Mitis Iudex Dominus Iesus in Mitis et Misericors Iesus, s katerima je preoblikoval postopek za ugotavljanje ni?nosti zakonske zveze. V ospredju govora so bili povodi in razlogi za reformo, ki jo je rimska rota izvajala »strokovno in vestno v korist vseh vernikov«, je dejal zbranim sodnikom, odvetnikom, uradnikom in ostalim sodelavcem apostolskega sodi??a, ki ki jih je sprejel v avdienco ob za?etku novega sodnega leta.
»Potrebo po preoblikovanju pravil v zvezi s postopkom o ni?nosti zakona so izrazili sinodalni o?etje, ki so se sestali na izrednem zasedanju leta 2014, in izrazili zahtevo, da bi bili postopki dostopnej?i in pro?nej?i (prim. , 48). Sinodalni o?etje so tako izrazili nujnost, da se dokon?a pastoralno prenovo struktur, h kateri je pozvala ?e apostolska spodbuda (prim. ?t. 27).«
Dodal je, da je ta prenova vplivala tudi na pravosodje, da bi se na najbolj?i mo?ni na?in odgovorilo osebam, ki se obrnejo na Cerkev, da bi razjasnile svoj zakonski polo?aj (prim. ).
?kof v sredi??u reforme
Pape? Fran?i?ek je zatem pojasnil, zakaj je v sredi??e reforme hotel postaviti ?kofijskega ?kofa: »On je namre? dejansko odgovoren za izvajanje sodne oblasti v ?kofiji, in sicer kot porok za bli?ino sodi?? in nadzor nad njimi ter kot sodnik, ki mora odlo?ati personaliter v primerih, ko je ni?nost o?itna, tj. s processus brevior kot izraz skrbi za salus animarum.«
Zato je tudi »pozval k vklju?itvi dejavnosti sodi?? v ?kofijsko pastoralo in ?kofom naro?il, naj poskrbijo, da bodo verniki seznanjeni z obstojem tega postopka kot mo?nega sredstva za re?itev stiske, v kateri so se zna?li«. »V?asih je ?alostno izvedeti, da se verniki ne zavedajo obstoja te mo?nosti,« je dejal in pripomnil, da je poleg tega pomembno »zagotoviti brezpla?nost postopkov, da bi Cerkev tako izkazovala Kristusovo brezpla?no ljubezen, po kateri smo vsi odre?eni« (prim. , VI).
?kofova skrb se uresni?uje zlasti tako, da v svoji ?kofiji v skladu z zakonom »zagotovi ustanovitev sodi??a z dobro usposobljenimi osebami – duhovniki in laiki –, ki so primerni za to funkcijo«, ter »zagotovi, da svoje delo opravljajo pravi?no in marljivo«. »Vlaganje v formacijo takih delavcev – znanstveno, ?love?ko in duhovno formacijo – vedno koristi vernikom, ki imajo pravico do skrbne obravnave svojih pro?enj, tudi ?e dobijo negativen odgovor.«
Skrb za zveli?anje du?
Reformo je vodila skrb za zveli?anje du?, kot je pape? pojasnil v nadaljevanju govora. »Postavljeni smo pred bole?ino in upanje mnogih vernikov, ki i??ejo jasnost glede resnice o svojem osebnem stanju in posledi?no v zvezi mo?nostjo polne udele?be v zakramentalnem ?ivljenju. Za mnoge, ki “imajo negativno zakonsko izku?njo, preveriti veljavnost ali neveljavnost zakona predstavlja pomembno mo?nost; tem osebam je treba pomagati, da to pot prehodijo ?im la?je” (prim. ).«
Pravila, ki dolo?ajo postopke, morajo »zagotavljati nekatere temeljne pravice in na?ela, predvsem pravico do obrambe in domnevo o veljavnosti zakonske zveze«. Namen postopka ni »po nepotrebnem zapletati ?ivljenja vernikov ali poglabljati njihove spore, ampak le slu?iti resnici« (prim. ).
Pape? je navedel Pavla VI., ki je ob koncu reforme, ki je potekala v skladu z motuproprijem , izpostavil, kako so poenostavitve, uvedene pri obravnavi zakonskih primerov, namenjene olaj?anju postopkov in so zato tudi bolj pastoralne, ne da bi to vplivalo na merila resnice in pravi?nosti, ki jih mora postopek dosledno upo?tevati, v zaupanju, da sta odgovornost in modrost pastirjev versko in neposredno navzo?i (prim. ).
Preudarno uveljavljanje pravil
Tudi z zadnjo reformo je Fran?i?ek ?elel dati prednost »ne ni?nosti zakonskih zvez, ampak hitrosti postopkov«, torej pravi?ni poenostavitvi, da zaradi zamude pri izreku sodbe »srca vernikov, ki ?akajo na razjasnitev svojega stanja, ne bi bila predolgo pod te?o dvoma« (prim. ). Da bi prepre?il, da bi se zaradi preve? zapletenih postopkov uporabljal Ciceronov rek “summum ius summa iniuria” je pape? »odpravil potrebo po dvojnem presojanju in spodbudil hitrej?e odlo?anje v primerih, ko je ni?nost o?itna, z namenom, da bi zagotovil dobro vernikom in jim pomagal dose?i mirno vest«.
O?itno je, da reforma odlo?no poudarja »preudarnost pri uveljavljanju pravil«. To pa »zahteva dve pomembni kreposti: razumnost in pravi?nost, ki ju mora spremljati ljubezen. Med razumnostjo in pravi?nostjo obstaja tesna povezava, saj je namen izvajanja prudentia iuris spoznati, kaj je v konkretnem primeru prav« (Fran?i?ek, govor Rimski roti, 25. januar 2024).
»Vsak udele?enec v procesu pristopa k zakonski in dru?inski stvarnosti z globokim spo?tovanjem, saj je dru?ina ?iv odsev ob?estva ljubezni, ki je Troedini Bog (prim. Amoris laetitia, 11). Poleg tega sta zakonca, zdru?ena v zakonu, prejela dar nelo?ljivosti, ki ni cilj, ki bi ga bilo treba dose?i z lastnimi mo?mi, in ?e manj omejitev njune svobode, ampak je obljuba Boga, katerega zvestoba omogo?a ?love?ko zvestobo. Va?e delo razlo?evanja o obstoju ali neobstoju veljavne zakonske zveze je slu?enje salus animarum, saj vernikom omogo?a, da spoznajo in sprejmejo resnico o svoji osebni resni?nosti. Dejansko je “vsaka pravi?na sodba o veljavnosti ali ni?nosti zakonske zveze prispevek h kulturi nerazvezljivosti tako v Cerkvi kot v svetu” ().«
Zelo odgovorna in lepa naloga
Na koncu govora se je pape? Fran?i?ek na ?lane Rimske rote obrnil s trditvijo, da jim je Cerkev zaupala »zelo odgovorno nalogo, ?e prej pa zelo lepo«, namre? »pomagati o?istiti in obnoviti medosebne odnose«. »Jubilej, v katerem smo, va?e delo napolnjuje z upanjem, ki nikoli ne razo?ara (prim. Rim 5,5). Na vse vas, peregrinantes in spem, kli?em milost veselega spreobrnjenja in lu? ob spremljanju vernikov h Kristusu, ki je krotek in usmiljen sodnik.«
