杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Sinodalna pot obsega tudi sodno podro?je in poslanstvo sodi??, ki so v slu?bi dru?in, predvsem ranjenih in potrebnih usmiljenja, je dejal pape? ?lanom rimske rote. ?eprav sinodalno delo ni strogo procesne narave, ga je vendarle »treba vklju?iti v dialog s sodno dejavnostjo, da bi se spodbudilo splo?en razmislek o pomembnosti kanonskega postopka za ?ivljenje vernikov, ki so do?iveli razpad zakonske zveze, in hkrati za harmonijo odnosov znotraj cerkvene skupnosti«. Vpra?anje, ki ga je zastavil pape?, je bilo: v kak?nem smislu je za izvajanje pravosodja potreben sinodalni duh.

Sinodalnost zlasti pomeni »hoditi skupaj«. Ko se prese?e popa?en pogled na zakonske postopke, kot da bi ?lo za potrjevanje subjektivnih interesov, je treba ponovno odkriti, da so vsi udele?enci procesa poklicani prispevati k istemu cilju, to je »osvetliti resnico o konkretni zvezi med mo?kim in ?ensko ter ugotoviti, ali je med njima obstajala prava zakonska zveza ali ne«. Kot je dodal, tak?en pogled na skupno hojo proti skupnemu cilju ni nekaj novega v cerkvenem razumevanju teh postopkov, pri ?emer se je skliceval na Pija XII., ki je opredelil nalogo vsakega udele?enca v procesu iskanja resnice, pri ?emer vsak ohrani svojo vlogo. Po pape?evih besedah ta resnica postane osvobajajo?a.

Kot je izpostavil, je ?e v predsodni fazi, ko verniki i??ejo pastoralno pomo?, pomembno »odkriti resnico o zakonski zvezi«. »V tem kontekstu razumemo, kako pomembno je prizadevanje za odpu??anje in spravo med zakoncema, pa tudi za potrditev neveljavne zakonske zveze, kadar je to mogo?e in preudarno. Zato se tudi razume, da razglasitev ni?nosti ne sme biti predstavljena kot edini cilj, ki ga je treba dose?i v zakonski krizi, ali kot da je to pravica ne glede na dejstva. Pri predstavitvi mo?ne ni?nosti je treba vernike spodbuditi k razmisleku o razlogih, ki jih vodijo k zahtevi za razglasitev ni?nosti zakonske zveze, ter jih tako pripraviti, da sprejmejo kon?no sodbo, ?etudi se ne ujema z njihovim prepri?anjem. Samo na ta na?in so postopki o ni?nosti izraz u?inkovitega pastoralnega spremljanja vernikov v njihovih zakonskih krizah, kar pomeni poslu?ati Svetega Duha, ki govori v konkretni zgodovini oseb.«

Isti cilj iskanja skupne resnice mora zaznamovati vsak del sodnega procesa, je nadaljeval sveti o?e. Res je, da v sodnem postopku v?asih pride do dialektike med nasprotujo?imi si tezami, vendar bi moral kontradiktorni proces med strankami vedno »potekati v iskrenem sprejemanju tega, kar se za vsakega zdi resni?no, brez zapiranja v lasten pogled, ampak z odprtostjo za prispevek drugih udele?encev v procesu«. »Pripravljenost ponuditi svojo subjektivno razli?ico dejstev postane rodovitna v okviru ustrezne komunikacije z drugimi, ki zna biti tudi samokriti?nost,« je izpostavil pape? in poudaril, da namerno spreminjanje ali prirejanje dejstev za dosego ?elenega rezultata ni dopustno.

V nadaljevanju govora je Fran?i?ek dejal, da sinodalnost v postopkih pomeni »nenehno poslu?anje«, ter pripomnil, da se je tudi na tem podro?ju treba »nau?iti prisluhniti«, kar ni le navadno poslu?anje. Treba je razumeti poglede in razloge drugega ter se z njim skoraj poistovetiti. »Tako kot na drugih podro?jih pastorale je treba tudi pri sodni dejavnosti spodbujati kulturo poslu?anja, ki je predpogoj za kulturo sre?anja. Zato so standardni odgovori na konkretne probleme posameznih oseb ?kodljivi. Vsaka oseba s svojo izku?njo, pogosto zaznamovano z bole?ino, predstavlja za cerkvenega sodnika konkretno "eksistencialno obrobje", iz katerega mora izhajati vse pastoralno delovanje na sodi??ih.«

Pape? je prav tako izpostavil, da morajo sodniki biti izjemni slu?atelji, ki znajo profesionalnost povezati z bli?ino in poslu?anjem: »Sodniki morajo biti poslu?alci par excellence vsega, kar se je pokazalo v postopku za razglasitev ni?nosti in proti njej. K temu jih zavezuje dol?nost pravi?nosti, ki jo spodbuja in podpira pastoralna ljubezen.« Pri opravljanju sodnih slu?b torej ne smeta nikoli manjkati »pastoralno srce« in »duh ljubezni in razumevanja oseb, ki trpijo zaradi razpada svojega zakonskega ?ivljenja«. Po pape?evih besedah se je treba izogibati »slepi ulici juridi?nosti«, to je samoreferencialnemu pogledu na pravo. »Zakon in sodba sta vedno v slu?bi resnice, pravi?nosti in evangeljske kreposti ljubezni.«

Drugi vidik sinodalnosti procesov je »razlo?evanje«. Gre za razlo?evanje, ki temelji na skupni hoji in poslu?anju ter omogo?a, da se konkretna zakonska situacija razume v lu?i Bo?je besede in cerkvenega u?iteljstva. »Odlo?itev sodnikov se tako ka?e kot na?in vstopa v resni?nost ?ivljenjskega dogodka, da bi v njem odkrili obstoj ali neobstoj tistega nepreklicnega dogodka, ki je veljavna privolitev, na kateri temelji zakonska zveza.« Le tako je mogo?e na rodoviten na?in uporabljati zakone, ki se nana?ajo na posamezne oblike zakonske ni?nosti, saj so izraz cerkvenega nauka in discipline o zakonski zvezi.

Rezultat te poti je sodba, ki je sad pozornega razlo?evanja, ki vodi verodostojne besede resnice o osebni izku?nji, pri ?emer se poka?ejo nove poti. Sodba mora biti razumljiva vsem udele?enim osebam, saj bo le tako postala trenutek posebnega pomena na njihovi ?love?ki in kr??anski poti.

Pape? Fran?i?ek je ob koncu govora ?lane rimske rote spodbudil, naj z zvestobo in obnovljeno delavnostjo nadaljujejo svojo cerkveno slu?bo v slu?enju pravi?nosti, ki je nelo?ljivo povezana z resnico in navsezadnje s salus animarum. »To je delo, ki ka?e usmiljeno obli?je Cerkve: materinsko obli?je, ki se sklanja nad vsakega vernika, da bi mu pomagalo spoznati resnico o sebi, ga dvignilo iz njegovih porazov in naporov ter ga povabilo, naj v polnosti ?ivi lepoto evangelija.«