杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Cerkev je od svojega Gospoda prejela poslanstvo oznanjevanja vesele novice, poleg tega pa razsvetljuje in podpira to 'veliko skrivnost', ki je zakonska in dru?inska ljubezen. Za celotno Cerkev lahko re?emo, da je ena sama velika dru?ina, ki na poseben na?in prek ?ivljenja tistih, ki tvorijo doma?o Cerkev, sprejema in prena?a Kristusovo lu? in njegov evangelij na dru?insko podro?je. »Zakonska zveza po kr??anskem razodetju ni nek obred ali dru?abni dogodek, ni neka formalnost in niti ni abstrakten ideal: je resni?nost s svojo natan?no konsistenco in ne zgolj oblika ?ustvene zadovoljitve, ki jo je mogo?e poljubno osnovati in spremeniti v skladu z ob?utkom posameznika« (, 66).

Sveti o?e je dejal, da se je pred stvarnostjo zakonske zveze treba prepustiti ?udenju, pri tem pa povabil k vpra?anju: Kako je mogo?e, da pride do tako tesne zveze med mo?kim in ?ensko, zveste zveze, ki je za vedno in iz katere nastane nova dru?ina? Kako je to mogo?e, ?e upo?tevamo omejitve in krhkost ?love?kih bitij?

Vsaka zakonska zveza je Bo?ji dar

Preprost in globok odgovor je dal Jezus: »Kar je torej Bog zdru?il, tega naj ?lovek ne lo?uje« (Mt 19,6). Drugi vatikanski koncil pa je poudaril, da je Bog avtor zakonske zveze, kar velja za vsako posamezno zakonsko zvezo. »Zakonca s svobodno privolitvijo data ?ivljenje svoji zvezi, toda le Sveti Duh ima mo?, da iz mo?kega in ?enske naredi eno. Poleg tega Odre?enik ljudi in ?enin Cerkve prihaja h kr??anskim zakoncem po zakramentu zakona. Vse to nas vodi k spoznanju, da je vsak pravi zakon, tudi nezakramentalni, Bo?ji dar zakoncema. Zakonska zveza je vedno dar! Zakonska zvestoba temelji na bo?ji zvestobi, zakonska rodovitnost pa na bo?ji rodovitnosti. Mo?ki in ?enska sta poklicana, da sprejmeta ta dar in mu svobodno odgovorita z vzajemnim darovanjem sebe.«

Zakonska ljubezen nelo?ljiva od zakonske zveze

Kot je nadaljeval pape?, se tak?en pogled lahko zdi utopi?en, kot da ne upo?teva ?love?ke krhkosti in nestalnosti ?love?ke ljubezni. Nerazvezljivost je pogosto razumljena kot ideal in te?i k prevladi nad miselnostjo, po kateri zakon traja, dokler obstaja ljubezen. A za katero ljubezen gre? Pogosto prihaja do nezavedanja resni?ne zakonske ljubezni, pogosto omejene na ?ustveno raven ali na egoisti?na zadovoljstva. »Zakonska ljubezen pa je v resnici nelo?ljiva od same zakonske zveze, v kateri se ?love?ka, krhka in omejena ljubezen sre?a z bo?jo ljubeznijo, vedno zvesto in usmiljeno,« je zatrdil Fran?i?ek in zastavil ?e eno vpra?anje: Ali lahko obstaja ljubezen »po dol?nosti«?

Odgovor daje Jezus z zapovedjo ljubezni: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! (Jn 13,34). Po pape?evih besedah lahko to zapoved prenesemo na zakonsko ljubezen, ki je tudi Bo?ji dar. Zapoved je torej mogo?e izpolnjevati, ker On sam podpira zakonca s svojo milostjo: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite.« »Gre za dar, ki je zaupan njuni svobodi, skupaj z omejitvami in padci, zaradi ?esar potrebuje ljubezen med mo?em in ?eno nenehno o?i??evanje in zorenje, medsebojno razumevanje in odpu??anje.«

Duhovnost zakonske ljubezni je realna in konkretna

»Zakonske zveze ne smemo idealizirati, kot da bi obstaja samo tam, kjer ni problemov. Bo?ji na?rt, ki je polo?en v na?e roke, se vedno uresni?uje na nepopoln na?in. Pa vendar – pri tem se je pape? skliceval na posinodalno apostolsko spodbudo Amoris laetitia – Gospodova navzo?nost prebiva v resni?ni in konkretni dru?ini, z vsem njenim trpljenjem, boji, veseljem in vsakodnevnimi nameni. Ko ?ivimo v dru?ini, se te?ko pretvarjamo in la?emo, ne moremo si nadevati maske. ?e ljubezen po?ivlja to pristnost, potem tam vlada Gospod s svojim veseljem in mirom. Duhovnost dru?inske ljubezni je sestavljena iz tiso?erih realnih in konkretnih dejanj. V tej raznolikosti darov in sre?anj, po katerih zori ob?estvo, ima Bog svoje bivali??e. Ta predanost zdru?uje ?love?ke in bo?je vrednote, saj je napolnjena z Bo?jo ljubeznijo. Navsezadnje je zakonska duhovnost duhovnost vezi, v kateri biva bo?ja ljubezen«.

Zakonska zveza kot trajna vez

Kot je nadaljeval pape?, je treba ponovno odkriti »trajno stvarnost zakona kot vezi«, ter dodal, da se na to besedo v?asih gleda s sumni?avostjo, kot da bi ?lo za nek zunanji ukaz, neko breme ali zanko, ki je v nasprotju s pristnostjo in svobodo ljubezni. »A ?e vez razumemo kot odnos ljubezni, se poka?e kot jedro zakonske zveze, kot Bo?ji dar, ki je vir resni?ne svobode in ki varuje zakonsko ?ivljenje. V tem smislu predzakonska in zakonska pastorala morata biti predvsem pastorala vezi, kjer se predlagajo elementi, ki ljubezni pomagajo tako zoreti kot premagovati te?ke trenutke. Ti predlogi niso samo doktrinalna prepri?anja in se ne morejo omejiti zgolj na dragocene duhovne vire, ki jih Cerkev vedno ponuja, ampak morajo biti tudi prakti?ni napotki, prizemljeni nasveti, strategije, ki izvirajo iz izku?nje, in psiholo?ke smernice.«

Zakonska zveza kot pot svetosti

Ob koncu je sveti o?e ?elel ?e poudariti, da je zakonska zveza dobrina: »Je dobrina izjemne vrednosti za vse: za zakonca, za njune otroke, za vse dru?ine, s katerimi so v odnosu, za celotno Cerkev, za vse ?love?tvo. Dobrina, ki se ?iri, ki mlade privablja k radostnemu odgovoru na zakonski poklic, ki zakonce nenehno tola?i in po?ivlja, ki v cerkvenem ob?estvu in civilni dru?bi daje mnoge in razli?ne sadove.«

»V kr??anski ekonomiji odre?enja je zakonska zveza predvsem glavna pot k svetosti zakoncev, svetosti, ki se ?ivi v vsakdanjem ?ivljenju: to je bistveni vidik evangelija dru?ine.« Po pape?evih besedah je pomembno, da Cerkev danes predlaga nekatere zakonske pare kot zglede svetosti, pa tudi ?tevilne zakonce, ki se posve?ujejo in gradijo Cerkev s tisto svetostjo, ki jo imenuje »svetost izza sosednjih vrat«.

Med mnogimi izzivi dru?inske pastorale je sveti o?e izpostavil tudi zakonce, ki se nahajajo v krizi. »Cerkev, tako pastirji kot ostali verniki, jih spremljajo z ljubeznijo in upanjem ter jih podpirajo. Pastoralni odgovor Cerkve ?eli posredovati evangelij dru?ine. V tem smislu je temeljni vir, da se zakonca soo?ita in premagata krizo, ponovno zavedanje daru, ki sta ga prejela z zakramentom zakona, nepreklicni dar, izvir milosti, na katerega lahko vedno ra?unata. V kompleksnosti konkretnih situacij, ki v?asih zahtevajo sodelovanje ?love?kih znanosti, je ta lu? na zakonsko zvezo bistveni del poti sprave. Tako krhkost, ki vedno ostaja in spremlja zakonsko ?ivljenje, ne bo pripeljala do poloma, zahvaljujo? mo?i Svetega Duha.«