杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je govor rimski roti navezal na zakonca Akvilo in Priskilo ter ju postavil za model zakonskega ?ivljenja. Izpostavil je, da mora Cerkev pri hoji za Jezusom delovati v skladu s tremi pogoji, ki so okrepljeni s strani samega Bo?anskega U?itelja, in to so popotni?tvo, pripravljenost in odlo?itev. »Cerkev je po svoji naravi v gibanju, ne ostaja nepremi?na znotraj svoje ograde; odprta je za najbolj prostrana obzorja,« je zatrdil Fran?i?ek in spomnil, da je Sveti Duh ob apostola Pavla postavil ta ob?udovanja vreden zgled zakoncev, ki tako pri Luku kot v Pavlovem opisu nista nikoli nepremi?na, vedno sta v neprestanem gibanju. »In spra?ujemo se, kako to, da ta model popotnih zakoncev v pastorali Cerkve ve? stoletij ni imel svoje identitete zakoncev evangelizatorjev. To bi potrebovale na?e ?upnije, predvsem v urbanih predelih, kjer ?upnik in njegovi sodelavci kleriki ne bodo mogli nikoli imeti ?asa in mo?i, da bi dosegli vernike, ki kljub temu, da se opredeljujejo kot kristjani, ne pristopajo k zakramentom in ne poznajo Kristusa,« je poudaril pape?.

Kot je nadaljeval, je na za?etku reforme procesa o zakonski zvezi vztrajal pri dveh elementih: bli?njosti in zastonjskosti. Sv. Pavel je v zakoncema Akvili in Priskili na?el na?in, kako biti blizu oddaljenim, in ju je ljubil, ko je ve? kot leto dni ?ivel pri njiju v Korintu, kajti kot zakonca sta bila u?itelja zastonjskosti. »Kr??anski zakonci bi se od njiju morali u?iti, kako biti zaljubljeni v Kristusa in biti blizu dru?inam, ki so pogosto prikraj?ane za lu? vere, ne vedno zaradi svoje subjektivne krivde, ampak ker so pu??ene na obrobju na?e pastorale: pastorale elite, ki pozablja ljudstvo,« je zatrdil in dodal, kako bi ?elel, da njegov govor ne bi ostal samo lepe besede, ampak bi del pastirjev, ?kofov in ?upnikov spodbudil, da bi kakor apostol Pavel posku?ali ljubiti zakonske pare, ki so kot poni?ni misijonarji pripravljeni dose?i tiste trge in tiste stavbe na?ih metropol, ki jih lu? evangelija in Jezusov glas ne dosegata. Po drugi strani pa bi spodbudil tudi kr??anske zakonce, da bi kakor Akvila in Priskila bili zmo?ni biti dejavni in napolnjeni s pogumom, vse do to?ke, da bi iz otrplosti in sna prebudili pastirje, ki morda pretirano stojijo na enem mestu ali so blokirani s filozofijo malega kroga popolnih. Gospod je namre? pri?el iskat gre?nike in ne popolnih. »Poslu?ati ?lovekovo srce,« je dejal pape?. »Gre za to, da se poslu?a ?redo, da se postavi ob ljudi, se nau?i jezika, se k vsakemu pristopi z ljubeznijo, se osebam stoji ob strani skozi no?i in v njihovih samotah, v njihovih nemirih in v njihovih polomih.«

Zavedati se je treba, da so sveti kr??anski pari delo Svetega Duha, ki je vedno protagonist misijonstva; in ?e so navzo?i v svojih skupnostih. »Na nas pastirjih je, da jih osvetlimo, jim damo vidnost, jih naredimo za subjekte nove zmogljivosti v ?ivljenju kr??anskega zakona in jih tudi varujemo, da ne bi padli v ideologije. In ti pari, ki jih Duh nedvomno po?ivlja, morajo biti pripravljeni izstopiti iz sebe, se odpreti za druge, ?iveti bli?njost in ?ivljenjski slog, ki spreminja vsak medosebni odnos v izku?njo bratstva.«

Pastirji se torej naj pustijo razsvetliti Svetemu Duhu, da se bo opazilo to zveli?avno oznanilo s strani parov, ki so pogosto ?e pripravljeni, a niso poklicani. In te »zakonske pare v gibanju« danes potrebuje Cerkev vsepovsod po svetu. Pape? Fran?i?ek je povabil in pozval ?kofe in pastirje, da poka?ejo  na ta zakonski par prve Cerkve, Akvilo in Priskilo, kot zvesta in svetla tovari?a pastirjev takratnega ?asa, danes pa kot podporo in primer, kako kr??anski zakonci, mladi in stari, lahko kr??ansko zakonsko zvezo naredijo vedno rodovitno s Kristusovimi otroki. »Prepri?ani moramo biti, in ?elel bi re?i gotovi, da v Cerkvi podobni pari zakoncev ?e so Bo?ji dar in ne po na?i zaslugi: ampak ker so sad delovanja Duha, ki Cerkve nikoli ne zapusti. Duh pa s strani pastirjev pri?akuje gore?nost, da ne bi ugasnila lu?, ki jo ti pari ?irijo na periferijah sveta.«