Kateheza. Pape?: Evangeljsko veselje izvira iz sre?anja z Bo?jo ljubeznijo.
Svetopisemski odlomek: Flp 4,4-7
»Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Va?a dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. Ni? ne skrbite, ampak ob vsaki prilo?nosti izra?ajte svoje ?elje Bogu z molitvijo in pro?njo, z zahvaljevanjem. In Bo?ji mir, ki presega vsak um, bo varoval va?a srca in va?e misli v Kristusu Jezusu.«
Kateheza: Sadovi Svetega Duha. Veselje
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Potem ko sem govoril o posve?ujo?i milosti in karizmah, bi se danes rad osredoto?il na tretjo stvarnost, povezano z delovanjem Svetega Duha. To so sadovi Duha. Sveti Pavel jih na?teva v Pismu Gala?anom. Zapi?e: »Sad Duha je: ljubezen, veselje, mir, potrpe?ljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje« (Gal 5,22-23).
Za razliko od karizem, ki jih Duh podeljuje za dobro Cerkve komu ho?e in kadar ho?e, so sadovi Duha rezultat sodelovanja med milostjo in svobodo. Ti sadovi vedno izra?ajo ustvarjalnost osebe, v kateri »vera deluje po ljubezni« (prim. Gal 5,6), v?asih na presenetljiv in vesel na?in. V Cerkvi ne morejo biti vsi apostoli, preroki, evangelisti; toda vsak brez razlike je lahko in mora biti dobrotljiv, potrpe?ljiv, poni?en, miroljuben in tako naprej. Vsi moramo biti dobrotljivi, moramo biti potrpe?ljivi, moramo biti poni?ni, biti delavci za mir in ne za vojno.
Med sadovi Duha, ki jih je na?tel apostol, bi rad izpostavil enega od njih in spomnil na uvodne besede apostolske spodbude Evangelii gaudium: »Veselje evangelija napolnjuje srce in celotno ?ivljenje ljudi, ki se sre?ajo z Jezusom; ljudi, ki dovolijo, da jih odre?i greha, ?alosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rojeva in o?ivlja veselje. V tej apostolski spodbudi se ?elim obrniti na kr??anske vernike, da bi jih povabil k novemu obdobju evangeljskega oznanjevanja, zaznamovanega s tak?nim veseljem« (, 1). V?asih bomo imeli ?alostne trenutke, a vedno bo tudi mir. Z Jezusom imamo veselje in mir.
Veselje, ki je sad Duha, ima z vsakim drugim ?love?kim veseljem skupen ob?utek polnosti in izpolnjenosti, zaradi katerega si ?elimo, da bi trajalo ve?no. Vendar iz izku?nje vemo, da temu ni tako, saj tukaj na zemlji vse hitro mine: mladost, zdravje, mo?, blagostanje, prijateljstvo, ljubezen ... Poleg tega, tudi ?e te stvari ne minejo hitro, po dolo?enem ?asu niso ve? dovolj ali celo postanejo dolgo?asne, saj, kot je sveti Avgu?tin rekel Bogu: »Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je na?e srce, dokler ne spo?ije v tebi« (Izpovedi, I,1). Srce je nemirno zaradi iskanja lepote, miru, ljubezni, veselja.
Za razliko od vsakega drugega veselja pa se evangeljsko veselje, veselje evangelija, vsak dan obnavlja in postane nalezljivo. »Samo po zaslugi tega sre?anja – ali ponovnega sre?anja – z Bo?jo ljubeznijo, se spreminjamo v sre?no prijateljstvo, in smo re?eni iz svoje osamljene zavesti in samozadostnosti. [...] Tu je izvir evangeljskega delovanja. Kdor je sre?al to ljubezen, ki mu vra?a smisel ?ivljenja, jo mora posredovati drugim« (, 8). To je dvojna zna?ilnost veselja, ki je sad Svetega Duha: ne le da ni podvr?eno neizogibnosti ?asa, ampak se z deljenjem z drugimi ?e pomno?i!
Pred petimi stoletji je v Rimu ?ivel svetnik po imenu Filip Neri. V zgodovino se je zapisal kot svetnik veselja. Revnim in zapu??enim otrokom v svojem oratoriju je govoril: »Otroci moji, bodite veseli; ne ?elim pomislekov ali oto?nosti; dovolj mi je, da ne gre?ite.« In ?e: »Bodite dobri, ?e lahko!« Manj znan pa je vir, iz katerega je izviralo njegovo veselje. Sveti Filip Neri je tako ljubil Boga, da se mu je v?asih zdelo, da mu bo srce po?ilo v prsih. Njegovo veselje je bilo v polnem pomenu sad Duha. Svetnik je sodeloval pri jubileju leta 1575, ki ga je obogatil z obiskovanjem sedmih cerkva v Rimu, kar se je ohranilo vse do danes. V tistem ?asu je s svojim veseljem bil pravi evangelizator.
Imel je dr?o, ki je bila lastna Jezusu, in sicer da je vedno odpu??al, vse je odpu??al. Morda bo kdo pomislil: »Imam ta greh in ne bo mi odpu??eno ...« Dobro poslu?ajte: Bog vse odpu??a, Bog vedno odpu??a. To pomeni veselje: da nam Bog odpusti. Duhovnikom in spovednikom vedno pravim: »Vse odpustite, ne spra?ujte preve?, ampak odpustite vse, vse in vedno.«
Beseda »evangelij« pomeni vesela novica. Zato je ni mogo?e sporo?ati s kujavim in zamra?enim obrazom, ampak z veseljem nekoga, ki je na?el skriti zaklad in dragoceni biser. Spomnimo se spodbude, ki jo je sveti Pavel namenil vernikom Cerkve v Filipih, zdaj pa jo namenja nam: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Va?a dobrota bodi znana vsem ljudem« (Flp 4,4-5).
Dragi bratje in sestre, bodite radostni z Jezusovim veseljem v svojem srcu.
Photogallery
