Kateheza med splo?no avdienco: Razli?ni darovi Svetega Duha so v korist vseh
Svetopisemski odlomek: 1 Kor 12,1.4-7.11
Glede duhovnih darov, bratje, no?em, da bi bili vi v nevednosti. Razli?ni so milostni darovi, Duh pa je isti. Razli?ne so slu?be, Gospod pa je isti. Razli?na so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. Vse to pa uresni?uje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor ho?e.
Kateheza: Darovi Neveste. Karizme, darovi Duha v skupno korist
Bratje in sestre, dober dan!
V zadnjih treh katehezah smo govorili o posve?ujo?em delovanju Svetega Duha, ki se uresni?uje v zakramentih, molitvi in zgledovanju po Materi Bo?ji. Prisluhnimo, kaj nam pravi znano besedilo drugega vatikanskega koncila: »Sveti Duh ne le z zakramenti in slu?bami posve?uje in vodi bo?je ljudstvo ter ga krasi s krepostmi, ampak tudi deli svoje darove “slehernemu, kakor ho?e” (1 Kor 12, 11),« (, 12). Tudi mi imamo osebne darove, ki jih Duh daje vsakemu med nami.
Zato je sedaj pravi trenutek, da govorimo o tem drugem na?inu delovanja Svetega Duha, kar je karizmati?no delovanje. Nekoliko te?ka beseda, a jo bom razlo?il. Karizmo pomagata opredeliti dva elementa. Prvi?, karizma je dar, dan “v korist vseh” (1 Kor 12,7), da bi bil koristen za vse. Z drugimi besedami, v prvi vrsti in obi?ajno ni namenjena posve?evanju osebe, ampak slu?enju skupnosti (prim. 1 Pt 4,10). To je prvi vidik. Drugi?, karizma je dar, ki je posebej dan “enemu” ali ”nekaterim”, ne pa vsem na enak na?in, in to jo razlikuje od posve?ujo?e milosti, teolo?kih kreposti in zakramentov, ki so namesto tega enaki in skupni vsem. Karizma je dana dolo?eni osebi ali skupnosti. To je dar, ki ti ga podari Bog.
Tudi to nam pravi koncil. Sveti Duh »med vernike vsakega stanu razdeljuje tudi posebne milosti, s katerimi jih usposablja in pripravlja, da prevzamejo razli?na dela in naloge, koristne za prenovitev in obse?nej?o graditev Cerkve, po besedah sv. Pavla: “Slehernemu se razodetje Duha daje v korist” (1 Kor 12, 7)« (, 12).
Karizme so »nakit« ali okraski, ki jih Sveti Duh razdeli, da bi naredil Kristusovo Nevesto lepo. Tako lahko razumemo, zakaj se koncilsko besedilo kon?a z naslednjim pozivom: »Ker so te karizme, bodisi izredne bodisi tudi preprostej?e in bolj raz?irjene, potrebam Cerkve nadvse primerne in koristne, jih je treba sprejemati z zahvaljevanjem in duhovnim veseljem« (, 12).
Benedikt XVI. je dejal: »Kdor pogleda zgodovino pokoncilske dobe, lahko prepozna dinamiko resni?ne prenove, ki je pogosto dobila nepri?akovane oblike v gibanjih, polnih ?ivljenja, in ki neiz?rpno ?ivahnost svete Cerkve naredi skoraj otipljivo.« In to je karizma, ki je dana skupini prek osebe.
Karizme moramo ponovno odkriti, saj tako spodbujanje laikata in zlasti ?ensk ne bomo razumeli le kot institucionalnega in sociolo?kega dejstva, ampak v njegovi svetopisemski in duhovni razse?nosti. Laiki niso na zadnjem mestu, laiki niso neke vrste zunanji sodelavci ali »pomo?ne ?ete« klera, ne! Imajo lastne karizme in darove, s katerimi lahko prispevajo k poslanstvu Cerkve.
Dodajmo ?e eno stvar. Ko govorimo o karizmah, je treba takoj odpraviti nek nesporazum: da jih namre? ena?imo z izrednimi in posebnimi darovi in sposobnostmi. V resnici so obi?ajni darovi – vsak med nami ima svojo karizmo –, ki dobijo izjemno vrednost, ?e jih navdihne Sveti Duh in se z ljubeznijo uresni?ujejo v ?ivljenjskih situacijah. Tak?na razlaga karizem je pomembna, saj mnogi kristjani, ko sli?ijo govoriti o karizmah, ?utijo ?alost ali razo?aranje, saj so prepri?ani, da nimajo nobene in se po?utijo izklju?ene ali drugorazredne kristjane. Ne, ne obstajajo drugorazredni kristjani, vsak ima svojo osebno karizmo in tudi skupnostno.
Sveti Avgu?tin je v svojem ?asu na to odgovoril z zelo zgovorno primerjavo: »?e ljubi?, to, kar ima?, ni malo. ?e namre? ljubite edinost, je vse, kar v njej nekdo poseduje, tudi vi to posedujete! Samo oko v telesu ima sposobnost videnja; toda ali oko vidi samo zase? Ne, vidi za roko, za nogo in za vse ude.«
Tako smo razkrili skrivnost, zakaj je apostol Pavel ljubezen opredelil kot »najodli?nej?o pot« (prim. 1 Kor 12,31): zaradi nje ljubim Cerkev ali skupnost, v kateri ?ivim, in v edinosti so vse karizme, ne le nekatere, »moje«, tako kot »moje« karizme, ?etudi se zdijo majhne, pripadajo vsem in so za dobro vseh. Ljubezen pomno?uje karizme: karizma enega, ene osebe, postane karizma vseh.
