Pape? Fran?i?ek pri katehezi govoril o Mariji in Svetem Duhu
Vatican News
Svetopisemski odlomek: Apd 1,12-14
Tedaj so se z gore, ki se imenuje Oljska in je sobotni dan hodá oddaljena od mesta, vrnili v Jeruzalem. Ko so pri?li v mesto, so stopili v gornje prostore hi?e, kjer so se zadr?evali: Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Toma?, Bartolomej in Matej, Alfejev sin Jakob in Simon Gore?nik ter Jakobov sin Juda. Vsi ti so enodu?no vztrajali v molitvi z ?enami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati.
Kateheza: Pismo, napisano z Duhom ?ivega Boga. Marija in Sveti Duh.
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Med razli?nimi sredstvi, s katerimi Sveti Duh opravlja svoje delo posve?evanja v Cerkvi – Bo?ja beseda, zakramenti, molitev –, je eno zelo posebno, in sicer marijanska pobo?nost. V katoli?kem izro?ilu imamo izrek »Ad Iesum per Mariam«, to je »po Mariji k Jezusu«. Marija nam ka?e Jezusa. Ona nam vedno odpira vrata. Marija je mama, ki nas za roko vodi k Jezusu. Nikoli ne ka?e nase, ampak ka?e na Jezusa. To je marijanska pobo?nost: k Jezusu po Marijinih rokah.
Sveti Pavel opredeli kr??ansko skupnost kot »Kristusovo pismo, za katero skrbimo mi in ki ni pisano s ?rnilom, temve? z Duhom ?ivega Boga, pa ne na kamnite table, marve? na table mesenih src« (2 Kor 3,3). Tudi Marija, kot prva u?enka in podoba Cerkve, je pismo, napisano z Duhom ?ivega Boga. Prav zato jo »lahko poznajo in berejo vsi ljudje« (2 Kor 3,2), tudi tisti, ki ne znajo brati teolo?kih knjig, tisti »mali«, o katerih Jezus pravi, da so jim razodete skrivnosti Bo?jega kraljestva, ki so prikrite modrim in razumnim (prim. Mt 11,25).
Ko je Marija na angelovo oznanilo rekla »da«? je to, kot da bi rekla Bogu: »Tukaj sem, sem tablica za pisati: naj pisar napi?e, kar ho?e, naj z mano stori, kar ho?e Gospod vseh stvari« (Origen, Komentar k Lukovemu evangeliju). V tistem ?asu so ljudje pisali na vo??ene tablice; danes bi rekli, da se Marija daruje kot prazen list, na katerega lahko Gospod zapi?e, kar ho?e. Marijin »da« predstavlja »vrh vsega verskega vedenja pred Bogom, saj na najvi?ji na?in izra?a pasivno razpolo?ljivost, zdru?eno z dejavno pripravljenostjo, najglobljo praznino, ki spremlja najve?jo polnost« (H. Schürmann, Das Lukasevangelium).
Tako vidimo, kako je Bo?ja Mati orodje Svetega Duha pri njegovem delu posve?evanja. Sredi neskon?ne mno?ice izre?enih in zapisanih besed o Bogu, Cerkvi in svetosti – ki jih le redki berejo in v celoti razumejo ali pa celo nih?e – nam Marija predlaga le dve besedi, ki ju lahko vsi, tudi najpreprostej?i, izre?ejo ob vsaki prilo?nosti: »Tukaj sem« in »Zgodi se«. Marija je tista, ki je Gospodu rekla »da«, s svojim zgledom in pripro?njo pa nas spodbuja, da mu tudi mi re?emo »da«, kadarkoli se soo?imo s poslu?nostjo, ki jo moramo izpolniti, ali preizku?njo, ki jo moramo premagati.
V vseh obdobjih svoje zgodovine, ?e posebej pa v tem trenutku, se Cerkev nahaja v polo?aju, v katerem je bila kr??anska skupnost po Jezusovem vnebohodu. Oznanjati mora evangelij vsem narodom, vendar ?aka na »mo? od zgoraj«, da bi to lahko storila. In ne pozabimo, da so bili v tistem trenutku, kot beremo v Apostolskih delih, u?enci zbrani okoli Marije, Jezusove matere (prim. Apd 1,14).
Res je, da so bile v sobi zadnje ve?erje z njo tudi druge ?enske, vendar je njena navzo?nost med vsemi druga?na in edinstvena. Med njo in Svetim Duhom obstaja edinstvena in ve?no neuni?ljiva vez, ki je Kristusova oseba, saj – kot pravimo v Veroizpovedi, je bil »spo?et od Svetega Duha in rojena iz Device Marije. Evangelist Luka namerno poudarja podobnost med prihodom Svetega Duha nad Marijo med oznanjenjem in njegovim prihodom nad u?ence na binko?ti, saj v obeh primerih uporablja nekatere enake izraze.
Sveti Fran?i?ek Asi?ki v eni svojih molitev pozdravlja Devico kot »h?i in dekla najvi?jega Kralja, nebe?kega O?eta, mati presvetega Gospoda Jezusa Kristusa, nevesta Svetega Duha«. H?i O?eta, Mati Sina, Nevesta Svetega Duha! Marijinega edinstvenega odnosa s Trojico ni mogo?e opisati z bolj enostavnimi besedami.
Kot vseh podob, tudi te o »nevesti Svetega Duha« ne smemo absolutizirati, ampak jo moramo jemati glede na resnico, ki jo vsebuje, in to je zelo lepa resnica. Ona je nevesta, a ?e prej je u?enka Svetega Duha. U?imo se od nje, da bomo poslu?ni navdihom Duha, zlasti kadar nas spodbuja, naj »v naglici vstanemo« in gremo nekomu pomagat v stiski, kakor je storila takoj zatem, ko je angel ?el od nje (prim. Lk 1,39).
