Pape? pri katehezi: Sveti Duh posreduje za nas in nas tudi u?i moliti za druge
Svetopisemski odlomek: Rim 8,26-27
Prav tako tudi Duh prihaja na pomo? na?i slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mi?ljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Bo?jo voljo.
Kateheza: »Bog posreduje za nas.« Sveti Duh in kr??anska molitev.
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Posve?ujo?e delovanje Svetega Duha se poleg Bo?je besede in zakramentov izra?a tudi v molitvi, ki ji ?elimo posvetiti dana?nje razmi?ljanje. Sveti Duh je hkrati subjekt in objekt kr??anske molitve. To pomeni, da je On tisti, ki daje molitev, in tisti, ki ga molitev daje. Molimo, da bi prejeli Svetega Duha, in Svetega Duha prejemamo, da bi lahko zares molili, to pomeni kot Bo?ji otroci in ne kot su?nji. Razmislimo nekoliko o tem: moliti kot Bo?ji otroci, ne su?nji. Moliti moramo v svobodi. »Danes moram moliti za to, to, to in to, ker sem obljubil to, to in to. Sicer bom ?el v pekel.« Ne, to ni molitev. Molitev je svobodna. Ko moli?, ti Duh pomaga moliti. Moli?, ko v srcu ?uti? potrebo po molitvi. In ko ne ?uti? ni?esar, se ustavi in se vpra?aj: zakaj nimam volje za molitev, kaj se mi dogaja v ?ivljenju? Spontanost v molitvi nam najbolj pomaga. To pomeni moliti kot otroci, ne kot su?nji.
Zlasti moramo moliti, da bi prejeli Svetega Duha. V zvezi s tem so v evangeliju zelo natan?ne Jezusove besede: »?e torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebe?ki O?e dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo« (Lk 11,13). V Novi zavezi vidimo, da Sveti Duh vedno prihaja med molitvijo. Na Jezusa se je spustil pri krstu v Jordanu, medtem ko je molil (prim. Lk 3,21); na u?ence se je spustil na binko?ti, medtem ko so »enodu?no vztrajali v molitvi« (Apd 1,14).
To je edina »mo?«, ki jo imamo nad Bo?jim Duhom, mo? molitve. Na gori Karmel so se la?ni Baalovi preroki vznemirjali, da bi na svojo ?rtev priklicali ogenj z neba, vendar se ni zgodilo ni?; Elija je molil in ogenj je padel z neba ter pou?il ?galno daritev (prim. 1 Kr 18,20-38). Cerkev zvesto sledi temu zgledu: vedno ima na ustnicah pro?njo »Pridi!«, kadarkoli se obra?a na Svetega Duha. To po?ne zlasti pri ma?i, da se kot rosa spusti in posveti kruh in vino za evharisti?no daritev.
Obstaja pa tudi drugi vidik, ki je za nas najpomembnej?i in najbolj spodbuden: Sveti Duh je tisti, ki nam daje resni?no molitev. Sveti Pavel pravi: »Prav tako tudi Duh prihaja na pomo? na?i slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mi?ljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Bo?jo voljo« (Rim 8,26-27).
Res je, da ne znamo moliti. Tega se moramo u?iti vsak dan. Razlog za to ?ibkost na?e molitve je bil v preteklosti izra?en z eno samo besedo, uporabljeno na tri razli?ne na?ine: kot pridevnik, kot samostalnik in kot prislov. Zlahka si jo zapomnijo tudi tisti, ki ne znajo latinsko, in vredno si jo je zapomniti, saj vsebuje celotno razpravo. Ta pregovor pravi: »Mali, mala, male petimus«, kar pomeni: ker smo slabi (mali), prosimo za napa?ne stvari (mala) in na napa?en na?in (male). Jezus pravi: »I??ite najprej Bo?je kraljestvo in njegovo pravi?nost in vse to vam bo navr?eno« (Mt 6,33). Mi pa i??emo najprej nekaj ve?, svoje interese, in pozabimo na to, da bi prosili za Bo?je kraljestvo. Prosimo Gospoda za Bo?je kraljestvo in z njim bo pri?lo tudi vse ostalo.
Sveti Duh prihaja na pomo? na?i ?ibkosti, vendar pa naredi ?e nekaj veliko pomembnej?ega: pove nam, da smo Bo?ji otroci, in nam na usta polo?i klic: »Aba! O?e!« (Rim 8,15; Gal 4,6). Kr??anska molitev ne pomeni, da ?lovek govori z Bogom po telefonu, ampak da Bog moli v nas! Mi molimo k Bogu po Bogu. Moliti pomeni, da se postavimo v Boga in Bog vstopi v na?o notranjost.
Prav v molitvi se Sveti Duh razodeva kot Paraklit, na? zagovornik in tola?nik. Pred O?etom nas ne obto?uje, ampak nas brani. Prepri?uje nas, da smo gre?niki (prim. Jn 16,8), vendar to po?ne zato, da bi nam dal okusiti veselje O?etovega usmiljenja, in ne zato, da bi nas uni?il z nerodovitnimi ob?utki krivde. Tudi kadar nas srce obsoja, nas spomni, da je »Bog ve?ji od na?ega srca« (1 Jn 3,20). Bog je ve?ji od na?ega greha. Vsi smo gre?niki. Pomislimo: morda je med vami kdo, ki ?uti velik strah zaradi ne?esa, kar je storil, strah ga je Bo?je graje, strah ga je mnogih stvari in ne najde miru. Za?ni moliti, kli?i Svetega Duha in On te bo nau?il, kako prositi odpu??anje. Veste kaj? Bog ne pozna dobro slovnice. In ko ga prosimo odpu??anja, nam ne pusti, da bi kon?ali stavka. »Odp ...« in nam ne pusti kon?ati besede »odpusti«. ?e prej nam odpusti, vedno nam odpustu. Vedno je ob nas, da bi nam odpustil, ?e preden do kraja izre?emo besedo »odpu??anje«. Mi re?emo »odp ...« in O?e nam vedno odpusti.
Sveti Duh posreduje za nas in nas tudi u?i, da posredujemo za na?e brate in sestre. Posreduje za nas in nas u?i posredovati za druge. U?i nas molitve pripro?nje: moliti za neko osebo, za bolnika, za nekoga, ki je v zaporu ... Vedno moliti, vedno. Ta molitev je Bogu ?e posebej v?e?, ker je najbolj zastonjska in nesebi?na. Ko vsak moli za vse, se zgodi, kot je rekel sveti Ambro?, da vsi molijo za vsakega; molitev se pomno?i. To je naloga, ki je v Cerkvi zelo dragocena in potrebna, ?e posebej v tem ?asu priprave na jubilej: zdru?iti se s Paraklitom, ki posreduje za vse nas po Bo?jih na?rtih. Ne moliti kot papagaji, prosim. Ne govoriti »bla bla bla«. Reci: »Gospod.« A reci s srcem. »Pomagaj mi, Gospod.« »Rad te imam, Gospod.« Ko molite O?e na?, molite »O?e, Ti si moj O?e.« Molite s srcem in ne z ustnicami, ne kot papagaji.
Naj nam Duh pomaga v molitvi, saj jo tako zelo potrebujemo! Hvala.
