杏MAP导航

Andrea Tornielli

»Pove膷evanje ekonomskih sredstev za oboro啪evanje je ponovno postalo sredstvo odnosov med dr啪avami, ki ka啪e, da je mir mogo膷 in uresni膷ljiv samo 膷e je utemeljen na ravnovesju posedovanja oro啪ja. Vse to ustvarja strah in grozo ter tveganje za ogro啪anje varnosti, saj pozablja, da lahko nepredvidljiv in neobvladljiv dogodek zaneti iskro, ki spro啪i vojni aparat.« To so besede, ki jih je pred manj kot dvema letoma izrekel pape啪 Fran膷i拧ek ob 60-letnici okro啪nice Pacem in Terris in veljajo tudi za to, kar 啪ivi Evropa, v trenutku ko predsedstvo Komisije napove na膷rt, ki bo omogo膷il mobilizacijo pribli啪no 800 milijard evrov za obrambo EU. Na膷rt se imenuje »Rearm Europe« (»ponovna oboro啪itev Evrope«) in spominja na tragi膷ne trenutke »strahu in groze« v bli啪nji preteklosti.

Tudi Evropa je v zadnjih treh letih 啪al pokazala, da ni sposobna pobud in diplomatske ustvarjalnosti. Zdi se, da je bila sposobna samo dobavljati oro啪je Ukrajini, ki so jo po krivici napadle ruske enote, ne pa tudi predlagati in hkrati uveljavljati konkretne pogajalske poti za kon膷anje krvavega konflikta. Sedaj pa se pripravlja, da bo po vzoru podobnih pobud drugih svetovnih sil vlo啪ila pretirano vsoto 800 milijard v oro啪je. Ne vlaga jih v boj proti rev拧膷ini, v financiranje programov za izbolj拧anje 啪ivljenjskih razmer tistih, ki zaradi nasilja in bede be啪ijo iz svojih dr啪av, za izbolj拧anje socialnega varstva, izobra啪evanja in 拧olstva, za zagotavljanje humane prihodnosti za tehnologijo ali za pomo膷 starej拧im. Vlaga jih za pove膷evanje arzenalov in s tem 啪epov proizvajalcev smrti, kljub temu, da voja拧ki izdatki dr啪av Unije 啪e presegajo izdatke Ruske federacije. Ali je to resni膷no pot, ki ji je potrebno slediti, da bi stari celini in vsemu svetu zagotovili prihodnost miru in blaginje? Ali nam oboro啪evalna tekma res zagotavlja prihodnost? Ali je res tukaj klju膷, da bi ponovno na拧li svoje korenine in vrednote?

Namesto da bi, kot je predlagal pape啪 v jubilejnem letu, ustanovili Svetovni sklad, da bi kon膷no odpravili lakoto in spodbujali trajnostni razvoj celotnega planeta s tem, da bi uporabili dolo膷en odstotek denarja, namenjenega za voja拧ke izdatke, se na膷rtuje polnjenje arzenalov z novimi napravami; kakor da 啪e shranjene atomske bombe ne bi dovolj ogro啪ale jedrskega holokavsta, ki bi bil zmo啪en ve膷krat uni膷iti celotno 膷love拧tvo. Kot da tretja svetovna vojna po kosih, ki jo je 啪e pred desetletjem prero拧ko napovedal Petrov naslednik, ni resni膷na gro啪nja, ki jo je treba prepre膷iti. Namesto da bi si Unija prizadevala za dejavno in proaktivno vlogo pri miru in pogajanjih, tvega, da se bo zdru啪ila pri stopnjevanju oboro啪evanja.

Gre za ponovno prevlado tistega, kar je pape啪 Fran膷i拧ek aprila 2022 imenoval »shema vojne«, ki vodi v »nalo啪be za nakup oro啪ja«, 膷e拧 da ga »potrebujemo za obrambo«. Pape啪 je navedel upadanje »velike in dobre« volje za mir, ki je bila zna膷ilna za obdobje takoj po koncu druge svetovne vojne. Z grenkobo je ugotovil, da smo sedemdeset let pozneje »vse to pozabili. Tako se uveljavlja shema vojne ... shema vojne se je ponovno uveljavila. Mi ne moremo razmi拧ljati o drugi shemi, nismo ve膷 navajeni razmi拧ljati o shemi miru«.

Ali ne bi potrebovali voditeljev, ki bi namesto da bi se osredoto膷ali na oboro啪evanje, ponovno vzpostavili tega duha in se zavzemali za dialog, da bi ustavili vojno v Ukrajini in druge vojne? Pred dvema letoma je sveti o膷e iz Budimpe拧te voditeljem Evrope in vsega sveta zastavil klju膷no vpra拧anje. Za svoje je vzel besede, ki jih je leta 1950 izrekel Robert Schuman: »Prispevek, ki ga organizirana in vitalna Evropa lahko da civilizaciji, je nepogre拧ljiv za ohranjanje miroljubnih odnosov«, saj »svetovnega miru ni mogo膷e ohraniti druga膷e kot z ustvarjalnimi prizadevanji, ki bodo sorazmerna z nevarnostmi, ki ga ogro啪ajo«. Pape啪 se je tedaj vpra拧al: »V tej zgodovinski fazi je veliko nevarnosti; vendar pa se spra拧ujem, misle膷 tudi na mu膷eno Ukrajino, kje so ustvarjalna prizadevanja za mir?«.

Predvidljivi in predvideni pretresi, ki so zajeli svetovni geopoliti膷ni red z menjavo v Beli hi拧i, bi lahko spro啪ili kak拧no skupno pobudo v smislu, kot jo je nakazal Petrov naslednik, da bi se kon膷alo pobijanje, ki se dogaja v osr膷ju kr拧膷anske Evrope. Kardinal dr啪avni tajnik Pietro Parolin je v nedavnem intervjuju dejal: »Resni膷ni mir se rodi iz sodelovanja vseh vpletenih strani. Vsak mora imeti nekaj, v kompromisu nih膷e ne more imeti vsega in vsi se morajo biti pripravljeni pogajati o ne膷em. V nasprotnem primeru mir ne bo nikoli stabilen in trajen. Potrebno se je vrniti k temu slogu, sicer bo svet postal d啪ungla in obstajali bodo samo konflikti, ki bodo terjali stra拧en davek smrti in uni膷enja.«

Ali ne bi moral biti edini pravi na膷rt, edini realisti膷ni poziv, ki bi ga bilo treba danes izre膷i, namesto »Ponovno oboro啪iti Evropo«, »Mir za Evropo«? To se spra拧ujemo tako, da vzamemo za svoje besede pape啪a, ki je preteklo nedeljo iz sobe bolni拧nice Gemelli dejal: »Predvsem molim za mir. Od tu se zdi vojna 拧e bolj absurdna«.