杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

»Z obiskom sem bil zadovoljen, videl sem realnost Malte, videl sem navdu?enje ljudi, tako na Gozu kot v malte?ki Valletti in drugih krajih. Presene?en sem bil nad velikim navdu?enjem na ulicah,« je dejal pape? Fran?i?ek, odgovarjajo? na vpra?anja novinarjev, ki so ga spremljali med potovanjem na Malto.

Migrante je treba vedno sprejeti

Izpostavil je problem migracije: »Problem migrantov je resen, saj so Gr?ija, Ciper, Malta, Italija, ?panija najbli?je Afriki in Bli?njemu vzhodu, tu pristanejo in sem prihajajo, migrante je treba vedno sprejeti! Te?ava je v tem, da mora vsaka vlada dolo?iti, koliko jih lahko sprejme. Za to je potreben sporazum z evropskimi dr?avami. Niso vse pripravljene sprejeti migrantov. Pozabljamo, da so Evropo ustvarili migranti. Tako pa? je, vendar vsaj ne prelagajte vsega bremena na sosednje dr?ave, ki so tako radodarne, in Malta je ena od njih.«

Dodal je, da je med obiskom sprejemnega centra za migrante v Hal Faru sli?al »grozne stvari«, o trpljenju in lagerjih, ki se nahajajo na libijski obali, kar je po pape?evih besedah »kriminal«. »Zato verjamem, da je to problem, ki se dotakne src vseh. Tako kot Evropa velikodu?no daje prostor Ukrajincem, ki trkajo na njena vrata, ga je treba dati tudi drugim, ki prihajajo po Sredozemskem morju. To je to?ka, s katero sem zaklju?il obisk in se me je zelo dotaknila, saj sem sli?al pri?evanja, trpljenja, ki so bolj ali manj podobna tistim, ki so zbrana v knji?ici "Hermanito", o kateri sem vam govoril. Ves kri?ev pot teh ljudi. Eden mi je danes povedal, da je moral ?tiri krat pla?ati. Prosim vas, da o tem razmislite.«

Mo?nost potovanja v Kijev: »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti«

Pape? Fran?i?ek je v nadaljevanju odgovoril na vpra?anje o morebitnem potovanju v Kijev. Na novico o pretresljivih prizorih z ulic Bu?e, kraja blizu Kijeva, ki so v?eraj pretresli svetovno javnost, je sveti o?e dejal: »Hvala, da ste mi povedali za to novico, za katero ?e nisem vedel. Vojna je vedno krutost, je ne?love?ka stvar, ki gre proti ?love?kemu duhu, ne pravim kr??anskemu, ampak ?love?kemu. To je duh Kajna, "kajnovski" duh.«

V zvezi z obiskom Kijeva je pritrdil, da je pripravljen iti: »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti. Sveti sede?, predvsem diplomacija, kardinal Parolin in monsinjor Gallagher, delajo vse, ampak zares vse – ni mogo?e objaviti vsega, kar po?nejo, zaradi previdnosti in zaupnosti, a smo na robu svojega dela. Med mo?nostmi je tudi potovanje. Mo?ni sta dve potovanji: eno je predlagal poljski predsednik, naj se po?lje kardinala Krajewskega, da obi??e Ukrajince, ki so jih sprejeli na Poljskem; dvakrat je ?e ?el, pripeljal je dve re?evalni vozili in ostal z njimi, vendar bo to storil ?e enkrat, pripravljen je to storiti. Drugo potovanje, za katero me je nekdo vpra?al, ve? kot eden, sem iskreno povedal, da sem imel v mislih, da bi ?el, da je moja razpolo?ljivost vedno na voljo, ne obstaja ne, sem pripravljen iti. Kaj mislimo o potovanju ... vpra?anje je bilo naslednje: "Sli?ali smo, da razmi?ljate o potovanju v Ukrajino." Rekel sem, da je to na mizi, da je to eden od predlogov, vendar ne vem, ali ga bo mogo?e izvesti, ali je to primerno in ali bi bilo to najbolje, ali je to primerno in moram to storiti ... vse to je v zraku. Potem se je nekaj ?asa razmi?ljalo o sre?anju s patriarhom Kirillom, na tem delamo; in razmi?ljamo o Bli?njem vzhodu. Stvari so zdaj tak?ne.«

Imamo shemo vojne, ne sheme miru

Pape?a se je vpra?alo, ali je od za?etka vojne govoril s Putinom. »Stvari, ki sem jih povedal oblastem vsake strani, so javne. Nobena od stvari, ki sem jih povedal, ni moja zasebna. Ko sem se pogovarjal s patriarhom, je zatem dal lepo izjavo o tem, kar sva si povedala. S predsednikom Rusije sem se sli?al konec leta, ko me je poklical, da bi mi vo??il. Ukrajinskega predsednika sem sli?al dvakrat. Potem sem prvi dan vojne pomislil, da bi moral iti na rusko veleposlani?tvo in se pogovoriti z veleposlanikom, ki je predstavnik ljudstva, ter mu zastaviti vpra?anja in povedati svoje vtise o zadevi. To so uradni stiki, ki sem jih imel. Za Rusijo sem to storil prek veleposlani?tva. Sli?al sem tudi vi?jega nad?kofa v Kijevu, monsinjorja ?ev?uka. Nato se mi vsake dva ali tri dni redno oglasi ena od vas, Elisabetta Piqué, ki je bila v Lvovu, zdaj pa je v Odesi. Pove mi, kako je s stvarmi. Govoril sem tudi z rektorjem semeni??a. Toda kot sem rekel, sem v stiku tudi z enim od vas. Ob tem bi rad izrazil so?alje za va?e kolege, ki so padli. Ni pomembno, na kateri strani so. Toda va?e delo je za skupno dobro in ti so padli v slu?bi za skupno dobro. Za informacije. Ne pozabimo jih. Bili so pogumni in molim zanje, da bo Gospod nagradil njihovo delo. To so stiki, ki smo jih imeli do zdaj.«

Na vpra?anje, kaj bi povedal Putinu, ?e bi z njim lahko govoril, je Fran?i?ek odvrnil, da so sporo?ila, ki jih je namenil vsem oblastem, bila javna. »Ne uporabljam dvojnega govora. Vedno delam enako,« je dejal in pripomnil, da v novinarjevem vpra?anju vidi »tudi dvom o pravi?nih in nepravi?nih vojnah«. »Vsaka vojna se vedno rodi iz nepravi?nosti. Ker obstaja shema vojne. Ni pa sheme miru. Na primer, nalo?be za nakup oro?ja. Pravijo: Ampak potrebujemo jih, da se lahko branimo. To je shema vojne.« Kot je spomnil, so si po drugi svetovni vojni vsi oddahnili in govorili "nikoli ve? vojne", ampak samo mir.  Za?el se je val dela za mir, tudi s pripravljenostjo, da se po Hiro?imi in Nagasakiju ve? ne vlaga v jedrsko oro?je.

Zaljubljeni smo v vojne, v Kajnovega duha

»Sedemdeset let pozneje smo vse to pozabili. Tako se uveljavlja shema vojne. Takrat je bilo pri delu Zdru?enih narodov veliko upanja. Vendar se je shema vojne ponovno uveljavila. Ne moremo si zamisliti druge sheme, nismo ve? navajeni razmi?ljati v shemi miru. Bili so veliki ljudje, kot so Ghandi in drugi, ki sem jih omenil na koncu okro?nice Fratelli tutti, ki so stavili na shemo miru. Vendar smo trmasti kot ?love?tvo. Zaljubljeni smo v vojne, v Kajnovega duha. Ni naklju?je, da se na za?etku Svetega pisma pojavi ta problem: "kajnovski" duh ubijanja namesto duha miru.«

Pape? je dejal, da ko je leta 2014 obiskal Redipuglijo in videl imena fantov, je jokal. Leto ali dve pozneje je ?el v Anzio in videl imena fantov, ki so tam padli. Vsi so bili mladi. In tam je jokal. »Na grobovih je treba jokati. Je ta stvar, ki jo spo?tujem, ker gre za politi?ni problem. Ko je bila spominska slovestost ob izkrcanju v Normandiji, so se ob tej prilo?nosti zbrali predsedniki vlad. Ne spomnim pa se, da bi kdo govoril o 30.000 mladih, ki so ostali na pla?ah. Mladost ni pomembna. To mi da misliti. ?alosten sem. Ne nau?imo se. Naj se nas Gospod usmili, vseh nas. Vsi smo krivi!«