杏MAP导航

Andrea Tornielli

»Pove?evanje ekonomskih sredstev za oboro?evanje je ponovno postalo sredstvo odnosov med dr?avami, ki ka?e, da je mir mogo? in uresni?ljiv samo ?e je utemeljen na ravnovesju posedovanja oro?ja. Vse to ustvarja strah in grozo ter tveganje za ogro?anje varnosti, saj pozablja, da lahko nepredvidljiv in neobvladljiv dogodek zaneti iskro, ki spro?i vojni aparat.« To so besede, ki jih je pred manj kot dvema letoma izrekel pape? Fran?i?ek ob 60-letnici okro?nice Pacem in Terris in veljajo tudi za to, kar ?ivi Evropa, v trenutku ko predsedstvo Komisije napove na?rt, ki bo omogo?il mobilizacijo pribli?no 800 milijard evrov za obrambo EU. Na?rt se imenuje »Rearm Europe« (»ponovna oboro?itev Evrope«) in spominja na tragi?ne trenutke »strahu in groze« v bli?nji preteklosti.

Tudi Evropa je v zadnjih treh letih ?al pokazala, da ni sposobna pobud in diplomatske ustvarjalnosti. Zdi se, da je bila sposobna samo dobavljati oro?je Ukrajini, ki so jo po krivici napadle ruske enote, ne pa tudi predlagati in hkrati uveljavljati konkretne pogajalske poti za kon?anje krvavega konflikta. Sedaj pa se pripravlja, da bo po vzoru podobnih pobud drugih svetovnih sil vlo?ila pretirano vsoto 800 milijard v oro?je. Ne vlaga jih v boj proti rev??ini, v financiranje programov za izbolj?anje ?ivljenjskih razmer tistih, ki zaradi nasilja in bede be?ijo iz svojih dr?av, za izbolj?anje socialnega varstva, izobra?evanja in ?olstva, za zagotavljanje humane prihodnosti za tehnologijo ali za pomo? starej?im. Vlaga jih za pove?evanje arzenalov in s tem ?epov proizvajalcev smrti, kljub temu, da voja?ki izdatki dr?av Unije ?e presegajo izdatke Ruske federacije. Ali je to resni?no pot, ki ji je potrebno slediti, da bi stari celini in vsemu svetu zagotovili prihodnost miru in blaginje? Ali nam oboro?evalna tekma res zagotavlja prihodnost? Ali je res tukaj klju?, da bi ponovno na?li svoje korenine in vrednote?

Namesto da bi, kot je predlagal pape? v jubilejnem letu, ustanovili Svetovni sklad, da bi kon?no odpravili lakoto in spodbujali trajnostni razvoj celotnega planeta s tem, da bi uporabili dolo?en odstotek denarja, namenjenega za voja?ke izdatke, se na?rtuje polnjenje arzenalov z novimi napravami; kakor da ?e shranjene atomske bombe ne bi dovolj ogro?ale jedrskega holokavsta, ki bi bil zmo?en ve?krat uni?iti celotno ?love?tvo. Kot da tretja svetovna vojna po kosih, ki jo je ?e pred desetletjem prero?ko napovedal Petrov naslednik, ni resni?na gro?nja, ki jo je treba prepre?iti. Namesto da bi si Unija prizadevala za dejavno in proaktivno vlogo pri miru in pogajanjih, tvega, da se bo zdru?ila pri stopnjevanju oboro?evanja.

Gre za ponovno prevlado tistega, kar je pape? Fran?i?ek aprila 2022 imenoval »shema vojne«, ki vodi v »nalo?be za nakup oro?ja«, ?e? da ga »potrebujemo za obrambo«. Pape? je navedel upadanje »velike in dobre« volje za mir, ki je bila zna?ilna za obdobje takoj po koncu druge svetovne vojne. Z grenkobo je ugotovil, da smo sedemdeset let pozneje »vse to pozabili. Tako se uveljavlja shema vojne ... shema vojne se je ponovno uveljavila. Mi ne moremo razmi?ljati o drugi shemi, nismo ve? navajeni razmi?ljati o shemi miru«.

Ali ne bi potrebovali voditeljev, ki bi namesto da bi se osredoto?ali na oboro?evanje, ponovno vzpostavili tega duha in se zavzemali za dialog, da bi ustavili vojno v Ukrajini in druge vojne? Pred dvema letoma je sveti o?e iz Budimpe?te voditeljem Evrope in vsega sveta zastavil klju?no vpra?anje. Za svoje je vzel besede, ki jih je leta 1950 izrekel Robert Schuman: »Prispevek, ki ga organizirana in vitalna Evropa lahko da civilizaciji, je nepogre?ljiv za ohranjanje miroljubnih odnosov«, saj »svetovnega miru ni mogo?e ohraniti druga?e kot z ustvarjalnimi prizadevanji, ki bodo sorazmerna z nevarnostmi, ki ga ogro?ajo«. Pape? se je tedaj vpra?al: »V tej zgodovinski fazi je veliko nevarnosti; vendar pa se spra?ujem, misle? tudi na mu?eno Ukrajino, kje so ustvarjalna prizadevanja za mir?«.

Predvidljivi in predvideni pretresi, ki so zajeli svetovni geopoliti?ni red z menjavo v Beli hi?i, bi lahko spro?ili kak?no skupno pobudo v smislu, kot jo je nakazal Petrov naslednik, da bi se kon?alo pobijanje, ki se dogaja v osr?ju kr??anske Evrope. Kardinal dr?avni tajnik Pietro Parolin je v nedavnem intervjuju dejal: »Resni?ni mir se rodi iz sodelovanja vseh vpletenih strani. Vsak mora imeti nekaj, v kompromisu nih?e ne more imeti vsega in vsi se morajo biti pripravljeni pogajati o ne?em. V nasprotnem primeru mir ne bo nikoli stabilen in trajen. Potrebno se je vrniti k temu slogu, sicer bo svet postal d?ungla in obstajali bodo samo konflikti, ki bodo terjali stra?en davek smrti in uni?enja.«

Ali ne bi moral biti edini pravi na?rt, edini realisti?ni poziv, ki bi ga bilo treba danes izre?i, namesto »Ponovno oboro?iti Evropo«, »Mir za Evropo«? To se spra?ujemo tako, da vzamemo za svoje besede pape?a, ki je preteklo nedeljo iz sobe bolni?nice Gemelli dejal: »Predvsem molim za mir. Od tu se zdi vojna ?e bolj absurdna«.