COMECE, Parolin: Svet in Evropa potrebujeta pričevanje upanja
Vatican News
Državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin, je predstavnike škofovskih konferenc Evropske unije nagovoril na začetku zasedanja. Izpostavil je pomembno vlogo evropskih škofov in torej COMECE v evropskem prostoru ter se dotaknil vrste tem, ki se nanašajo na poslanstvo Cerkve v Evropi, zlasti v povezavi z Evropsko unijo.
Zavedati se vloge in odgovornosti, ki ju Evropa ima v svetu
»Upamo, da bodo novi čezatlantski odnosi priložnost za večjo skupno zavest o vlogi in odgovornosti, ki ju Evropa ima v svetu, ne da bi se podredili logiki obrambe in oboroževanja, ki je povod za zapiranje in nove konflikte. Za nas kristjane obstaja samo ena človeška družina in vsi smo bratje in sestre,« je izpostavil kardinal in se pri tem skliceval na okrožnico papeža Frančiška .
Razmišljati o dobrem lastne države, o dobrem Evrope, ni ločeno od razmišljanja o dobrem celotnega človeštva in prizadevanja za celostni razvoj vseh. »Moralnih obveznosti, kot so humanitarna pomoč in razvoj najrevnejših držav, spoštovanje človekovih pravic in varstvo okolja, ni mogoče zanemariti. Različne organizacije, tudi katoliške, ki se ukvarjajo s humanitarno pomočjo, so v zadnjih dneh opozorile na močno zmanjšanje sredstev, ki jih prejemajo za te namene.«
Ponovno odkriti pot bratstva
Ena od pomembnih odgovornosti, ki pripadajo škofom, je zaščita svobode Cerkve, kar je v današnjem času po Parolinovih besedah enakovredno zaščiti verske svobode na splošno. Tako se prispeva k izgradnji Evrope, ki bo – kot je zapisal papež Frančišek – »zdravo laična, v kateri bosta Bog in cesar ločena, ne pa nasprotna«; ki »bo odprta za presežno, v kateri bo verujoči svobodno javno izpovedoval svojo vero in predlagal svoja stališča v družbi«. Parolin je tukaj navedel papeževo pismo, napisano ob 40. obletnici COMECE, v katerem najdemo poziv Evropi, naj ponovno odkrije svoje korenine in s tem samo sebe: »Ali bomo nadaljevali po poti, ki jo spodbuja skušnjava avtonomije in tako šli naproti naraščajočemu nerazumevanju, nasprotovanjem in konfliktom; ali pa bomo ponovno odkrili tisto pot bratstva, ki je nedvomno navdihovala in spodbujala ustanovne očete moderne Evrope, začenši ravno z Robertom Schumanom« (papež Frančišek, Pismo o Evropi, 22. oktober 2022).
»Te besede – je dodal kardinal – bolj kot kdaj koli prej odmevajo v času, ko se zdi, da so prizadevanja človeštva za vzpostavitev svetovnega reda, ki temelji na sodelovanju med državami in na multilateralizmu, resno postavljena pod vprašaj in se zdi, da prevladuje skušnjava misliti samo nase, zaradi česar prevladuje hegemonistična logika.«
Ohranjati odprt in iskren dialog z vsemi političnimi silami
Nanašajoč se na pomembne politične spremembe v državah članicah, ki so prišle na površje z evropskimi volitvami junija 2024, je Parolin poudaril, da morajo škofje »ohranjati odprt in iskren dialog z vsemi političnimi silami« v luči evangelija in družbenega nauka Cerkve. »Naše zavzemanje za zaščito življenja od spočetja do naravne smrti; za družino, ki temelji na zakonski zvezi med moškim in žensko; za svobodo staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojimi prepričanji; za spoštovanje dostojanstva vsake osebe, zlasti najranljivejših, kot so mladi, starejši, priseljenci in prosilci azila, ne sme izostati.«
Bolj kot kdaj koli prej je treba »vzpostaviti dialog in sodelovati z vsemi za skupno dobro«, obenem pa »spoštovati legitimno avtonomijo političnega področja«. Parolin ni zaobšel opažanja, da se tudi »politiki krščanskega navdiha vse manj zavedajo vrednot, ki so pripomogle k nastanku evropskih skupnosti«. »Škofovskim konferencam ne bi smelo manjkati pobud za ozaveščanje in formacijo kristjanov, ki delujejo na političnem področju,« pri čemer je škofe spodbudil, naj niso »plašni, ko zahtevajo od katoliških politikov, da si bolj prizadevajo za dosledno preseganje strankarske logike«. »Biti kristjani pomeni izbrati in slediti Jezusovi poti, ki je pot zvestobe Očetu vse do križa, kot smo poklicani, da jo v teh postnih dneh ponovno odkrijemo.«
Med pomembnejšimi izzivi, pred katerimi se nahaja Evropska unija, je migracija. »Naloga COMECE je, da je v dialogu z ustanovami Unije na način, da ne bomo nikoli prenehali gledati na migrante kot osebe s svojimi zgodbami, dramami in pričakovanji in ne zgolj kot na številke.«
Tudi Evropa ima svoje poslanstvo v svetu
Kardinal Parolin je omenil še dva pomembna cerkvena dogodka, in sicer sinodo o sinodalnosti in jubilej.
V zvezi z zasedanjem sinode je dejal, da je Cerkev poklicana biti odprt prostor občestva in soudeleženosti, kar je osnova za njeno poslanstvo. Kot je dodal, ima tudi Evropa svoje poslanstvo v svetu, in sicer poslanstvo, ki podpira »spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, pravičnosti in solidarnosti ter enakosti med moškimi in ženskami« – gre za vrednote, ki so navedene v drugem členu Pogodbe o Evropski uniji. To poslanstvo pa Unija uresničuje tako, da sprejema nove države članice.
Odkriti svojo identiteto in zgodovino, odpreti se upanju
Ob koncu je spregovoril še o jubilejnem letu, ko nam je ponujena posebna Božja milost, ki pa je ne smemo prejeti v prazno (prim. 1 Kor 6,1). Škofje in ostali delegati škofovskih konferenc, zbrani na zasedanju COMECE, so v petek prav tako poromali k svetim vratom bazilike svetega Petra in obhajali evharistijo ob grobu svetega Petra.
»Svet in Evropa se morata ponovno odpreti upanju,« pri čemer je spomnil na geslo jubilejnega leta »Romarji upanja«. »Potrebujeta pričevanje upanja, ki ni posvetno, ampak presežno, ki lahko dejansko zadovolji človekovo globoko željo, da bi videl Boga. Jezus Kristus, ki živi v svoji Cerkvi, je pravi vir upanja in celotne Evrope, Cerkev pa ima dolžnost, da to veselo oznanilo ponovno ponudi tudi tej naši stari celini, ki se v mnogih pogledih zdi izgubljena.«
Spomnil je, da se je 28. februarja letos zaključila škofijska faza postopka za beatifikacijo Božjega služabnika Alcida De Gasperija, ki nas »tako kot drugi ustanovni očetje poziva, da mora Evropa nujno ponovno odkriti svojo identiteto in zgodovino, da bi se lahko odzvala na velike izzive, pred katerimi se nahaja.« Kardinal Parolin je zbrane še spodbudil, da so kot krajevne Cerkve poklicani vedno imeti univerzalno držo in znati videti onkraj lokalnih in nacionalnih interesov.