COMECE, Parolin: Svet in Evropa potrebujeta pri膷evanje upanja
Vatican News
Dr啪avni tajnik Svetega sede啪a, kardinal Pietro Parolin, je predstavnike 拧kofovskih konferenc Evropske unije nagovoril na za膷etku zasedanja. Izpostavil je pomembno vlogo evropskih 拧kofov in torej COMECE v evropskem prostoru ter se dotaknil vrste tem, ki se nana拧ajo na poslanstvo Cerkve v Evropi, zlasti v povezavi z Evropsko unijo.
Zavedati se vloge in odgovornosti, ki ju Evropa ima v svetu
»Upamo, da bodo novi 膷ezatlantski odnosi prilo啪nost za ve膷jo skupno zavest o vlogi in odgovornosti, ki ju Evropa ima v svetu, ne da bi se podredili logiki obrambe in oboro啪evanja, ki je povod za zapiranje in nove konflikte. Za nas kristjane obstaja samo ena 膷love拧ka dru啪ina in vsi smo bratje in sestre,« je izpostavil kardinal in se pri tem skliceval na okro啪nico pape啪a Fran膷i拧ka .
Razmi拧ljati o dobrem lastne dr啪ave, o dobrem Evrope, ni lo膷eno od razmi拧ljanja o dobrem celotnega 膷love拧tva in prizadevanja za celostni razvoj vseh. »Moralnih obveznosti, kot so humanitarna pomo膷 in razvoj najrevnej拧ih dr啪av, spo拧tovanje 膷lovekovih pravic in varstvo okolja, ni mogo膷e zanemariti. Razli膷ne organizacije, tudi katoli拧ke, ki se ukvarjajo s humanitarno pomo膷jo, so v zadnjih dneh opozorile na mo膷no zmanj拧anje sredstev, ki jih prejemajo za te namene.«
Ponovno odkriti pot bratstva
Ena od pomembnih odgovornosti, ki pripadajo 拧kofom, je za拧膷ita svobode Cerkve, kar je v dana拧njem 膷asu po Parolinovih besedah enakovredno za拧膷iti verske svobode na splo拧no. Tako se prispeva k izgradnji Evrope, ki bo 鈥� kot je zapisal pape啪 Fran膷i拧ek 鈥� »zdravo lai膷na, v kateri bosta Bog in cesar lo膷ena, ne pa nasprotna«; ki »bo odprta za prese啪no, v kateri bo verujo膷i svobodno javno izpovedoval svojo vero in predlagal svoja stali拧膷a v dru啪bi«. Parolin je tukaj navedel pape啪evo pismo, napisano ob 40. obletnici COMECE, v katerem najdemo poziv Evropi, naj ponovno odkrije svoje korenine in s tem samo sebe: »Ali bomo nadaljevali po poti, ki jo spodbuja sku拧njava avtonomije in tako 拧li naproti nara拧膷ajo膷emu nerazumevanju, nasprotovanjem in konfliktom; ali pa bomo ponovno odkrili tisto pot bratstva, ki je nedvomno navdihovala in spodbujala ustanovne o膷ete moderne Evrope, za膷en拧i ravno z Robertom Schumanom« (pape啪 Fran膷i拧ek, Pismo o Evropi, 22. oktober 2022).
»Te besede 鈥� je dodal kardinal 鈥� bolj kot kdaj koli prej odmevajo v 膷asu, ko se zdi, da so prizadevanja 膷love拧tva za vzpostavitev svetovnega reda, ki temelji na sodelovanju med dr啪avami in na multilateralizmu, resno postavljena pod vpra拧aj in se zdi, da prevladuje sku拧njava misliti samo nase, zaradi 膷esar prevladuje hegemonisti膷na logika.«
Ohranjati odprt in iskren dialog z vsemi politi膷nimi silami
Nana拧ajo膷 se na pomembne politi膷ne spremembe v dr啪avah 膷lanicah, ki so pri拧le na povr拧je z evropskimi volitvami junija 2024, je Parolin poudaril, da morajo 拧kofje »ohranjati odprt in iskren dialog z vsemi politi膷nimi silami« v lu膷i evangelija in dru啪benega nauka Cerkve. »Na拧e zavzemanje za za拧膷ito 啪ivljenja od spo膷etja do naravne smrti; za dru啪ino, ki temelji na zakonski zvezi med mo拧kim in 啪ensko; za svobodo star拧ev, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojimi prepri膷anji; za spo拧tovanje dostojanstva vsake osebe, zlasti najranljivej拧ih, kot so mladi, starej拧i, priseljenci in prosilci azila, ne sme izostati.«
Bolj kot kdaj koli prej je treba »vzpostaviti dialog in sodelovati z vsemi za skupno dobro«, obenem pa »spo拧tovati legitimno avtonomijo politi膷nega podro膷ja«. Parolin ni zaob拧el opa啪anja, da se tudi »politiki kr拧膷anskega navdiha vse manj zavedajo vrednot, ki so pripomogle k nastanku evropskih skupnosti«. »艩kofovskim konferencam ne bi smelo manjkati pobud za ozave拧膷anje in formacijo kristjanov, ki delujejo na politi膷nem podro膷ju,« pri 膷emer je 拧kofe spodbudil, naj niso »pla拧ni, ko zahtevajo od katoli拧kih politikov, da si bolj prizadevajo za dosledno preseganje strankarske logike«. »Biti kristjani pomeni izbrati in slediti Jezusovi poti, ki je pot zvestobe O膷etu vse do kri啪a, kot smo poklicani, da jo v teh postnih dneh ponovno odkrijemo.«
Med pomembnej拧imi izzivi, pred katerimi se nahaja Evropska unija, je migracija. »Naloga COMECE je, da je v dialogu z ustanovami Unije na na膷in, da ne bomo nikoli prenehali gledati na migrante kot osebe s svojimi zgodbami, dramami in pri膷akovanji in ne zgolj kot na 拧tevilke.«
Tudi Evropa ima svoje poslanstvo v svetu
Kardinal Parolin je omenil 拧e dva pomembna cerkvena dogodka, in sicer sinodo o sinodalnosti in jubilej.
V zvezi z zasedanjem sinode je dejal, da je Cerkev poklicana biti odprt prostor ob膷estva in soudele啪enosti, kar je osnova za njeno poslanstvo. Kot je dodal, ima tudi Evropa svoje poslanstvo v svetu, in sicer poslanstvo, ki podpira »spo拧tovanje 膷lovekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne dr啪ave in spo拧tovanje 膷lovekovih pravic, pravi膷nosti in solidarnosti ter enakosti med mo拧kimi in 啪enskami« 鈥� gre za vrednote, ki so navedene v drugem 膷lenu Pogodbe o Evropski uniji. To poslanstvo pa Unija uresni膷uje tako, da sprejema nove dr啪ave 膷lanice.
Odkriti svojo identiteto in zgodovino, odpreti se upanju
Ob koncu je spregovoril 拧e o jubilejnem letu, ko nam je ponujena posebna Bo啪ja milost, ki pa je ne smemo prejeti v prazno (prim. 1 Kor 6,1). 艩kofje in ostali delegati 拧kofovskih konferenc, zbrani na zasedanju COMECE, so v petek prav tako poromali k svetim vratom bazilike svetega Petra in obhajali evharistijo ob grobu svetega Petra.
»Svet in Evropa se morata ponovno odpreti upanju,« pri 膷emer je spomnil na geslo jubilejnega leta »Romarji upanja«. »Potrebujeta pri膷evanje upanja, ki ni posvetno, ampak prese啪no, ki lahko dejansko zadovolji 膷lovekovo globoko 啪eljo, da bi videl Boga. Jezus Kristus, ki 啪ivi v svoji Cerkvi, je pravi vir upanja in celotne Evrope, Cerkev pa ima dol啪nost, da to veselo oznanilo ponovno ponudi tudi tej na拧i stari celini, ki se v mnogih pogledih zdi izgubljena.«
Spomnil je, da se je 28. februarja letos zaklju膷ila 拧kofijska faza postopka za beatifikacijo Bo啪jega slu啪abnika Alcida De Gasperija, ki nas »tako kot drugi ustanovni o膷etje poziva, da mora Evropa nujno ponovno odkriti svojo identiteto in zgodovino, da bi se lahko odzvala na velike izzive, pred katerimi se nahaja.« Kardinal Parolin je zbrane 拧e spodbudil, da so kot krajevne Cerkve poklicani vedno imeti univerzalno dr啪o in znati videti onkraj lokalnih in nacionalnih interesov.
