杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek, ki spomni, da je Evropski parlament obiskal leta 2014, v ospredje postavi nekaj tematik, ki so neposredno povezane z Evropo, in sicer pluralizem, solidarnost in subsidiarnost, enotnost in razli?nost, ?e posebej pa bratstvo.

»Ste poslanci, torej predstavniki dr?avljanov, ki so vam zaupali mandat. Ko so bile prve volitve v Evropski parlament, so ljudje pokazali veliko zanimanje, saj je ?lo za nekaj novega, za pomemben korak naprej pri oblikovanju zdru?ene Evrope. Toda kot vedno, s?asoma zanimanje upade, zato je treba dobro skrbeti za odnos med dr?avljani in poslanci. To je klasi?en problem predstavni?kih demokracij. In ?e je ?e te?ko ohranjati povezavo znotraj vsake dr?ave, je to ?e toliko te?je za Evropski parlament, ki je ?e bolj "oddaljen". A po drugi strani lahko danes komunikacija veliko pripomore k premagovanju razdalj.«

Pape? Fran?i?ek, 25. novembra 2014, med govorom v Evropskem parlamentu v Strasbourgu

Kr??anski politik

Pape? se zaustavi ob pojmu pluralizma. »Jasno je, da mora velika parlamentarna skupina zagotoviti dolo?en notranji pluralizem. Vendar pa je treba pri nekaterih vpra?anjih, kjer gre za primarne eti?ne vrednote in pomembne to?ke kr??anskega dru?benega nauka, biti enotni.« To se svetemu o?etu – kot zapi?e – zdi ?e posebej zanimiv vidik, saj »zahteva razmislek o stalnem usposabljanju poslancev«: »Normalno je, da tudi vi potrebujete ?as za ?tudij in razmislek, da se lahko poglobite in razpravljate o eti?no najbolj pomembnih vpra?anjih.« Gre za »izziv, ki se odvija predvsem na ravni vesti« in ki prav tako »na svetlo postavi kakovost tistih, ki se ukvarjajo s politiko«. »Kr??anski politik bi se moral odlikovati po resnosti, s katero pristopa k dolo?enim temam, pri tem pa zavra?ati oportunisti?ne re?itve in ohranjati trdnost meril o dostojanstvu osebe in skupnega dobrega.«

Solidarnost in subsidiarnost

Po pape?evih besedah ima skupina Evropske ljudske stranke v tem pogledu »zelo bogato dedi??ino«, iz katere lahko zajema in daje svoj izvirni prispevek k evropski politiki, in to je »dru?beni nauk Cerkve«. »Pomislimo na primer na na?eli solidarnosti in subsidiarnosti ter njuno krepostno dinamiko. Obstajajo eti?no-politi?ni vidiki, povezani z vsakim od teh dveh na?el, ki si jih delite s kolegi razli?nih pripadnosti, ki poudarjajo eno ali drugo; toda prepletanje obeh, njuno skupno aktiviranje in dopolnjevanje, to je lastno dru?beni in ekonomski misli kr??anskega navdiha, zato je zaupano predvsem va?i odgovornosti.«

Enotnost in raznolikost

Sveti o?e izpostavi ?e en temeljni vidik, in sicer »vizijo Evrope, ki zdru?uje enotnost in raznolikost«. Spomnil, da je o tem govoril med svojim nedavnim obiskom Mad?arske. »To je Evropa, ki v celoti spo?tuje razli?ne kulture, ki jo sestavljajo, izjemno bogastvo tradicij, jezikov in

 identitet, ki so del njenih narodov in njihove zgodovine; hkrati pa lahko s svojimi institucijami ter politi?nimi in kulturnimi pobudami poskrbi, da ta bogat mozaik predstavlja dosledne podobe.«

Potrebne so visoke sanje

Za vse to pa je potrebno mo?no navdu?enje, potrebna je »du?a«, potrebne so »sanje« –kot rad re?e pape?. »Potrebne so visoke vrednote in visoka politi?na vizija. S tem ne mislim zmanj?ati pomembnosti obi?ajnega upravljanja in dobre normalne administracije, saj ?e je dobra, je to ?e veliko. Vendar pa ni dovolj, ni dovolj za ohranjanje Evrope, ki se nahaja pred velikimi globalnimi izzivi 21. stoletja. Da bi k tem izzivom pristopili kot enotna Evropa, je potreben visok in mo?an navdih. In ?elim vam re?i, da bi ravno vi morali prvi narediti zaklad iz primerov in u?enja o?etov ustanoviteljev te Evrope. Prvotna stava, ki je lahko tudi sedanja stava, je, da si ne prizadevamo samo za organizacijo, ki ??iti interese evropskih dr?av, ampak je unija, v kateri lahko vsi ?ivijo ?ivljenje, ki je po meri ?loveka ter je bratsko in pravi?no.«

Na?elo ?love?kega bratstva

In ravno bratstvo sveti o?e postavi v ospredje: »Bratstvo in dru?beno prijateljstvo predstavljata velike sanje, ki sem jih podelil z vso Cerkvijo in vsemi mo?kimi in ?enskami dobre volje (prim. Fratelli tutti, 8). Mislim, da je bratstvo lahko tudi vir navdih za tiste, ki danes ?elijo ponovno o?iviti Evropo, da bi v celoti izpolnila pri?akovanja tako svojih narodov kot vsega sveta. Kajti na?rt za Evropo je danes lahko le na?rt svetovnega dometa. Menim, da bi morali biti kr??anski politiki danes prepoznavni po tem, da znajo velike sanje o bratstvu spremeniti v konkretna dejanja dobre politike na vseh ravneh: lokalni, nacionalni in mednarodni. Na primer: zdi se mi, da je izzive, kot so migracije ali skrb za planet, mogo?e re?evati le, ?e izhajamo iz tega velikega navdihujo?ega na?ela: ?love?kega bratstva.«

Sveti o?e med sre?anjem s ?lani skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu leta 2022

Zdru?ena Evropa

»Dragi prijatelji, spomnimo se za?etkov: ne pozabimo, kako se je rodila zdru?ena Evropa, ne pozabimo tragedije vojn 20. stoletja,« vabi pape? Fran?i?ek. »Kaj je navdihovalo postopno in potrpe?ljivo delo za izgradnjo zdru?ene Evrope na podro?jih, ki so bila najprej posebna in nato vedno bolj splo?na? Kaj je bil ideal, ?e ne to, da bi ustvarili obmo?je, kjer bi ljudje lahko ?iveli v svobodi, pravi?nosti in miru ter spo?tovali drug drugega v razli?nosti? Danes je ta na?rt v globaliziranem svetu na preizku?nji, vendar pa ga je mogo?e ponovno za?eti s prvotnim navdihom, ki je bolj kot kdaj koli prej aktualen in rodoviten ne le za Evropo, temve? za vso ?love?ko dru?ino.«

Mladi in Evropa, ki je na ravni njihovih sanj

Sveti o?e sklene s ?e enim razmislekom: »Kdo so tisti, ki najbolj do?ivljajo zdru?eno Evropo? Nau?ili ste me: to so mladi. Danes zgodaj za?nejo ?tudirati v tujini; potem je obzorje za ?tudij, zlasti za specializacije, evropsko; in tako tudi pri iskanju dela ... Ne mislim na ?alostno potrebo, ki ?al obstaja, da se ljudje zaradi pomanjkanja prilo?nosti doma odpravijo drugam; ne, ampak na to, da je zdaj normalno, da mladi na primer prvi del ?tudija opravijo v svoji dr?avi, specializacijo pa v drugi. Nekako tako kot v srednjem veku: malo si ?tudiral v Padovi, malo v Parizu, malo v Oxfordu ali Heidelbergu ... Poglejmo mlade in pomislimo na Evropo in svet, ki sta naj na ravni njihovih sanj. Zato vas spodbujam, da z Bo?jo pomo?jo pogumno in z upanjem greste naprej. Naj bo evangelij va?a severnica, dru?beni nauk pa va? kompas,« sklene pape?.