杏MAP导航

Sándorjeva pala?a

Z mednarodnega budimpe?kega letali??a bo sveti o?e od?el do Sándorjeve pala?e, kjer bo potekala sprejemna slovesnost ter sre?anji z mad?arsko predsednico in premirjem. Nahaja se na podro?ju Budimskega gradu in je od leta 2003 uradna rezidenca predsednika Republike Mad?arske.
Ta veli?astna stavba v neoklasicisti?nem slogu je bila prvotno zgrajena za bogato in aristokratsko dru?ino Sándor med letoma 1803 in 1806 po na?rtih Mihalyja Pollacka, enega najpomembnej?ih arhitektov mad?arskega klasicizma. Ve?ino ?asa je Sándorjeva pala?a slu?ila kot vladna stavba in v njej so prebivali uradniki, med njimi 19 razli?nih predsednikov vlad. Med drugo svetovno vojno je bila poru?ena in njena zunanjost je bila obnovljena ?ele leta 1989. Obnova, notranjosti, ki je zasnovana v baro?nem slogu, je potekala med letoma 2000 in 2002. V pala?i je ve? salonov: Modri se uporablja predvsem za velika sre?anja, najelegantnej?i prostor v stavbi je Rde?i salon, Zrcalna dvorana pa je namenjena razko?nim sprejemom, protokolarnim dogodkom in gala ve?erjam diplomatskega zbora. Stavba je za javnost odprta enkrat letno, in sicer v za?etku jeseni, ko na Mad?arskem potekajo dnevi kulturne dedi??ine.

Nekdanji karmeli?anski samostan

Sveti o?e bo iz Sándorjeve pala?e od?el v nekdanji karmeli?anski samostan, ki se nahaja v neposredni bli?ini. Danes je sede? mad?arske vlade, tam pa bo potekalo sre?anje s predstavniki oblasti, civilne dru?be in diplomatskim zborom. Zgodovina stavbe sega v konec leta 1200, ko je pripadala fran?i?kanskemu redu. Turki so leta 1541 cerkev, ki je stala na tem mestu, uni?ili in zgradili mo?ejo, ki je bila med ponovno osvojitvijo Budima prav tako poru?ena. Karmeli?anski red je samostan zgradil leta 1736, cesar Jo?ef II. pa je leta 1784 red razpustil in stavbo spremenil v gledali??e za zabavo vladnih uradnikov. Le-to je gostilo tudi znane dogodke, kot je bil koncert Ludwiga van Beethovna 7. maja 1800, na katerega danes spominja spominska plo??a ob vhodu. Stavba je bila med drugo svetovno vojno mo?no po?kodovana in je ?ele leta 1978 po obnovi ponovno odprla svoja vrata za javnost. Nekdanji samostan je nato leta 2001 postal last Narodnega plesnega gledali??a, pa nadaljnji prenovi pa je od leta 2019 v njem sede? kabineta predsednika vlade.

Konkatedrala sv. ?tefana

V petek popoldan se bo pape? Fran?i?ek sre?al s ?kofi, duhovniki, diakoni, posve?enimi osebami, semeni??niki in pastoralnimi delavci v baziliki svetega ?tefana, prvega ogrskega kralja. Cerkev so za?eli graditi leta 1851, kon?ana pa je bila leta 1906 in posve?ena v prisotnosti cesarja Franca Jo?efa I. Ob 900. obletnici smrti svetega ?tefana, zavetnika Budimpe?te, je bila leta 1938 povzdignjena v baziliko. Med drugo svetovno vojno je cerkev, tako kot ve?ina mesta, utrpela veliko ?kodo, tako da je bilo treba zamenjati celotno stre?no konstrukcijo. Leta 1983 so se za?ela obnovitvena dela, ki so trajala 20 let. 96 metrov visoka bazilika ima kupolo in dva zvonika in je zgrajena v obliki gr?kega kri?a. Na pro?elju so upodobljeni marmorni kipi dvanajstih apostolov ter napis »Jaz sem pot, resnica in ?ivljenje«. V zvonikih je ?est zvonov, med njimi je tudi najve?ji zvon na Mad?arskem, ki tehta pribli?no 90 ton. Notranjost katedrale je bogato okra?ena s 55 vrstami mad?arskega marmorja, osrednja kupola pa z mozaikom Karolyja Lotza. V baziliki se nahajajo tudi druge pomembne umetnine velikih mad?arskih umetnikov, Dvorana zakladnice, v kateri so predmeti velike vrednosti, ?udovite orgle iz leta 1905, posebej pomenljiva pa je kapela Svete desnice, kjer od leta 1945 hranijo za Mad?are najpomembnej?o relikvijo: mumificirano desno roko kralja ?tefana, utemeljitelja ogrske dr?ave in tamkaj?nje Cerkve.

In?titut bla?enega Lászla Batthyányja-Strattmanna

Pape? bo v soboto dopoldan obiskal otroke v In?titutu bla?enega Lászla Batthyányja-Strattmanna. Gre za vrtec in osnovno ?olo, ki ju obiskujejo slepi in slabovidni otroci ter otroci s posebnimi potrebami. Poleg specialnih pedagogov in drugih strokovnjakov so jim na voljo najsodobnej?a izobra?evalna in fizioterapevtska oprema, bazen in telovadnica. Dom za slepe otroke je vse do svoje smrti leta 2021 vodila sestra Anna Fehér, »mad?arska mati Terezija«, kot so jo imenovali v osemdesetih letih prej?njega stoletja. Bila je pedagoginja, zadnja mad?arska sestra iz reda sv. Elizabete Ogrske in tudi sama slabovidna. Leta 1982 je s pomo?jo kardinala Lászla Lékaia v stanovanju, velikem le 100 kvadratnih metrov, ustanovila dom za slabovidne otroke. Ker je bil prostor premajhen, da bi lahko sprejel ?tevilne otroke, ki so potrebovali pomo?, so dom leta 1989 preselili v sedanje ve?je prostore, kjer so sprejeti tudi gibalno ovirani slabovidni otroci. Ustanovo od leta 2016 upravlja organizacija »Kolping«, ki deluje v okviru Mad?arske ?kofovske konference.

Cerkev sv. Elizabete Ogrske

Po zasebnem obisku slepih in slabovidnih otrok se bo pape? Fran?i?ek odpravil v cerkev sv. Elizabete Ogrske na Trgu vrtnic, kjer bo potekalo sre?anje z revnimi in begunci. 

Stavbo, ki se nahaja v judovski ?etrti mesta, so za?eli graditi leta 1895, ko se je zaradi porasta ?tevila katoli?anov v tem okro?ju pojavila potreba po novi cerkvi in ?upniji. Na?rt je izdelal arhitekt Imre Steindl, profesor na Akademiji znanosti, ki je znan tudi po gradnji mad?arskega parlamenta. Slovesnosti ob polo?itvi temeljnega kamna se je udele?il tudi Franc Jo?ef. Cerkev je bila posve?ena leta 1901. Arhitekt je tradicionalni francoski gotski slog zdru?il s sodobnimi tehni?nimi re?itvami. Stavba s tremi ladjami in pre?no ladjo ima dva 76 metrov visoka stolpa in pro?elje, ki ga krasi rozeta. Nad vhodom so kipi Device Marije, svetega ?tefana, svetega Ladislava, kle?e?ega angela ter dr?avni in mestni grb. Cerkev ima povr?ino 1800 kvadratnih metrov in lahko sprejme 2600 ljudi. Ob 700-letnici smrti svete Elizabete Ogrske, ki se je odlikovala s slu?enjem pomo?i potrebnim, so leta 1931 pred cerkvijo postavili kip svetnice, ki je bila h?i ogrskega kralja Andreja II. Med drugo svetovno vojno je bila stavba mo?no po?kodovana. Cerkev je bila obnovljena in restavrirana zahvaljujo? Fundaciji ?upnije svete Elizabete, ki je bila ustanovljena leta 1992, in je tako ponovno pridobila svoj nekdanji sijaj.

?portna dvorana Papp László

V soboto popoldan pa bo na sporedu sre?anje z mladimi v ?portni dvorani Papp László. Gre za najve?jo pokrito ?portno dvorano v Budimpe?ti, ki sprejme do 12.500 obiskovalcev. Stavba, ki je namenjena ?portnim in kulturnim dogodkom, konferencam, razstavam ter zabavnim programom, je bila leta 2003 zgrajena na mestu nekdanje ?portne dvorane, ki jo je leta 1999 uni?il po?ar. Poimenovali so jo po slavnem mad?arskem boksarskem ?ampionu Lászlu Pappu.

Trg Kossutha Lajosa

Vrhunec pape?evega potovanja na Mad?arskem bo nedeljska sveta ma?a na trgu Kossutha Lajosa, narodnega heroja in vodje mad?arske revolucije leta 1848. Na Trgu stoji neogotska stavba mad?arskega parlamenta, simbol prestolnice, Etnografski muzej ter Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj pode?elja. Poleg zgodovinskih stavb so na glavnem nacionalnem trgu tudi nekateri spomeniki, obele?ja in kipi.

Fakulteta za informatiko in bioniko

Zadnje sre?anje med apostolskim potovanjem v Budimpe?ti pa bo namenjeno predstavnikom sveta univerz in kulture. Potekalo bo na Fakulteti za informatiko in bioniko Katoli?ke univerze Péter Pázmány. Gre za edino fakulteto v Evropi, ki zdru?uje ?tudij elektrotehnike in ra?unalni?tva z molekularno in nevronsko biologijo ter medicino. ?tudijski program, ki ga je razvilo trideset mednarodno priznanih raziskovalcev in profesorjev, usposablja in?enirje informatike s poudarkom na znanostih o ?love?kem organizmu, zlasti s podro?ja nevronskega in imunskega sistema ter genetike. Fakulteta letos obhaja 25-letnico delovanja.