V pripravi na 41. apostolsko potovanje: Mad?arska
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Mad?arska je ena izmed srednjeevropskih dr?av, ki nima izhoda na morje. Po povr?ini meri 93.030 km² in meji na Slova?ko, Ukrajino, Romunijo, Srbijo, Hrva?ko, Slovenijo ter Avstrijo. Ve?ina ozemlja je del Panonske ni?ine in je skoraj izklju?no ravninsko. V bli?ini slova?ke meje na severu dr?ave je vzno?je Karpatov, kjer se nahaja tudi Kékes, ki je s svojimi 1014 metri najvi?ji vrh Mad?arske. Glavni reki sta Donava in njen pritok Tisa, dr?ava pa je znana tudi po Blatnem jezeru, ki je najve?je jezero v Srednji Evropi (594 km²). Najve?je in glavno mesto je Budimpe?ta.
Mad?arska ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, slaba dva milijona jih ?ivi v prestolnici. Najve? je etni?nih Mad?arov, 3 % predstavljajo Romi, 2 % pa Nemci. Uradni jezik je mad?ar??ina. Mad?arska je dobila svoje ime po plemenu Magyar, ki izvira s podro?ja Sibirije in se je v 9. stoletju skupaj s ?estimi drugimi plemeni naselilo na ravninah ob srednji Donavi. Na prehodu v 10. stoletje je bila pod dinastijo Árpádovcev ustanovljena Kne?evina Ogrska (896?1000). Leta 1001 je nastala Kraljevina Ogrska s kraljem ?tefanom I., ki je tudi ustanovitelj Cerkve na Mad?arskem.
Mad?arska se je morala v 16. stoletju braniti pred pritiski Osmanskega cesarstva, na drugi strani pa pred poskusi germanizacije s strani Habsbur?anov. Na prelomu 18. stoletja je pri?la pod habsbur?ko nadoblast, pozneje pa se je pridru?ila Avstrijskemu cesarstvu in tvorila Avstro-Ogrsko, ki je razpadla po prvi svetovni vojni leta 1918.
Dana?nje meje Mad?arske so bile vzpostavljene leta 1920 s Trianonsko pogodbo, s katero je dr?ava zgubila ve? kot dve tretjini svojega ozemlja, tako da so mad?arske manj?ine ostale na ozemlju Romunije, Slova?ke in Jugoslavije. S podporo nacisti?ne Nem?ije in fa?isti?ne Italije je med letoma 1938 in 1940 dr?ava, ki jo je takrat vodil regent Miklós Horthy (1920-1944), uspela uveljaviti svoje ozemeljske zahteve ter ponovno dobila podro?ja z etni?no ve?ino Mad?arov, ki jih je izgubila po prvi svetovni vojni.
Mad?arska je vstopila v vojno leta 1941, ko se je pridru?ila silam osi. Leta 1944 so jo zasedli Nemci, ki so izkoristili sodelovanje skrajno desni?arske stranke Pu??i?astega kri?a, da so iztrebili mad?arske jude.
Ob koncu vojne je Mad?arsko zasedla Sovjetska zveza, leta 1947 so bile njene meje enake tistim iz leta 1919. V letih 1948-1949 je bila razgla?ena za Ljudsko republiko pod strogim stalinisti?nim vodstvom Mátyása Rákosija. Kljub temu, da je sovjetska vojska leta 1956 zatrla mad?arsko revolucijo in poznej?i vstop v Svet za medsebojno gospodarsko pomo?, ki ga je ?elel ustanoviti Stalin, je dr?avi uspelo ohraniti ve? stikov z Zahodno Evropo kot drugim dr?avam Var?avskega pakta.
Potem ko se je Mad?arska leta 1989 osvobodila sovjetskega jarma, je za?ela prehod v demokracijo in tr?no gospodarstvo. Leta 1991 je skupaj s Poljsko in tedanjo ?e?koslova?ko ustanovila Vi?egrajsko skupino; voja?ko, gospodarsko in politi?no zavezni?tvo, ki je nastalo z namenom spodbujanja vklju?evanja teh treh dr?av v Evropsko unijo in Nato. Mad?arska se je Natu pridru?ila leta 1999, EU pa leta 2004. Leta 2007 se je pridru?ila tudi schengenskemu obmo?ju, vendar pa ni uvedla evra.
Leta 2010 je koalicija Fidesz, ki jo je vodil nekdanji premier (1998 do 2002) Viktor Orbán zmagala na volitvah v obdobju, ki je bilo za dr?avo na socialnem in ekonomskem podro?ju zelo kriti?no.
Med mo?nimi temami njegove vlade so bile: krepitev nacionalne suverenosti, varnost, ponovni zagon gospodarstva s spodbujanjem doma?e potro?nje in nalo?b, boj proti brezposelnosti, podpora dru?inam in demografska rast. Zaradi gospodarskega okrevanja, ki je sledilo, drasti?nega zmanj?anja brezposelnosti (ki je leta 2010 zna?ala 11 %) in vrnitve javnega dolga na raven pred krizo so Mad?ari Orbána ponovno izvolili leta 2014 in 2018, na evropskih volitvah leta 2019 in ponovno na volitvah leta 2022. To se je zgodilo kljub nekaterim spornim ukrepom v zvezi s svobodo tiska, pluralizmu informacij in izobra?evanja, avtonomiji sodstva in drugih neodvisnih institucij (k temu je treba dodati ?e nov zakon o cerkvah, ki je za?el veljati 1. januarja 2012), zaradi katerih sta Svet Evrope in Evropska unija sprejela ve? opozoril in ukrepov. Eden izmed razlogov za nesoglasja z Evropsko unijo je bila migracijska politika, ki jo je uvedla Budimpe?ta, ko je skupaj z drugimi dr?avami tako imenovane vi?egrajske skupine zavrnila obvezno prerazporeditev beguncev po kvotah in po letu 2015 za?ela graditi zid na ju?ni meji, da bi zaustavila tok migrantov po tako imenovani »balkanski poti«. Po drugi strani pa je treba opozoriti, da je mad?arska vlada sama v zadnjih letih namenila razli?na sredstva za begunce in preganjane kr??anske skupnosti na konfliktnih obmo?jih na Bli?njem vzhodu.
Dodaten razlog za konflikt z evropskimi institucijami je bila odobritev novega zakona junija 2021, po katerem je nezakonito mladoletnikom prikazovati vsebine, ki predstavljajo ali spodbujajo »kakr?no koli odstopanje od identitete, ki ustreza posameznikovemu spolu, ki je bil dolo?en ob rojstvu, spremembo spola ali spodbujanje homoseksualnosti«. Navedeni cilj novih predpisov je za??ititi mladoletnike in »jasno navesti, da lahko o spolni vzgoji svojih otrok odlo?ajo le star?i,« vendar pa naj bi ?lo po mnenju nasprotnikov za diskriminatoren zakon.
Stali??e Mad?arske se razlikuje od stali??a Evropske unije tudi glede vojne v Ukrajini. Nasprotovala je sankcijam proti Moskvi in po?iljanju oro?ja v Kijev ter na za?etku uporabila veto veto na paket pomo?i Evropske unije Ukrajini v vrednosti 18 milijard evrov. Kljub temu pa je Mad?arska sprejela na tiso?e beguncev, ki so od 24. februarja lani pri?li na Mad?arsko.
