杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Za?etki v 11. stoletju

Zgodovina Cerkve na Mad?arskem je tesno povezana z zgodovino nastanka dr?ave. Utemeljitelj obeh je bil namre? sveti ?tefan Ogrski (ok. 969?1038) iz dinastije Arpadovcev. Med kronanjem 25. decembra leta 1000 je prejel naziv »apostolski kralj«. Uredil je politi?no in tudi versko ?ivljenje svojega ljudstva: 39 grofij je zdru?il v eno kraljestvo ter postavil temelje trdne kr??anske nacionalne kulture. V ?asu njegove vladavine so bile zgrajene cerkve in samostani, med njimi tudi znamenita benediktinska opatija svetega Martina v Pannonhalmi. Ustanovljenih je bilo deset ?kofij, vklju?no s ?kofijo Esztergom, ki je sede? nad?kofa in mad?arskega primasa.

Po smrti ?tefana I., ki je bil razgla?en za svetnika leta 1083, je bila dr?ava vpletena v »investiturni boj« med cesarstvom in pape?tvom ter se postavila na stran pape?a. V tem obdobju sta se dr?ava in Cerkev utrdili, v 14. stoletju pa so bile pod vladavino Ludvika Velikega ustanovljene ?tiri nove ?kofije: Nagyvárad, Nitra (v dana?nji Slova?ki), Csanád in Nagyszeben (danes Sibiu v Romuniji).
V obdobju protestantske reformacije je ve?ina Mad?arov zapustila katoli?ko vero, mnogi pa so se vrnili po priklju?itvi dr?ave v Habsbur?ko monarhijo v 17. stoletju zahvaljujo? delovanju misijonarjev. Protagonist protireformacije v dr?avi je bil jezuitski kardinal Péter Pázmány (1570?1637), eszstergomski nad?kof in ustanovitelj prve mad?arske katoli?ke univerze, univerze v Nagyszombatu (danes Trnava, Slova?ka). V 18. stoletju sta cesarica Marija Terezija in njen sin Jo?ef II. z ozemlja monarhije, torej tudi s podro?ja Mad?arske, izgnala ve? redovnih skupnosti.

Odnosi med Cerkvijo in dr?avo med obema vojnama

Leta 1920, dve leti po razpadu Avstro-Ogrske, sta Sveti sede? in neodvisna Mad?arska pod vodstvom regenta Miklósa Horthyja vzpostavila diplomatske odnose, ki so trajali vse do sovjetske okupacije leta 1945. Dr?avi nista podpisali konkordata, temve? le »preprost dogovor«, ki je urejal postopke za imenovanje ?kofov in voja?kega ordinarija.

Leta komunisti?nega re?ima

Sovjetska okupacija ob koncu druge svetovne vojne je pomenila tudi za?etek preganjanja Cerkve. ?tevilni katoli?ki verski voditelji so bili zaprti ali umorjeni (nekateri izmed njih so po letu 1989 dosegli ?ast oltarja), Cerkev je bila razla??ena, njene ?ole so bile nacionalizirane (1948), redovi pa razpu??eni (1950). Leta 1957 je bil sprejet ukrep, ki je Svetemu sede?u onemogo?il upravljanje ?kofij – vse do 15. septembra 1964, ko je bil v Budimpe?ti podpisan sporazum, ki je Apostolskemu sede?u podelil pravico do imenovanja ?kofov.

Kardinal József Mindszenty

Vodilna osebnost upora proti komunisti?nemu re?imu je bil kardinal József Mindszenty (1892?1975), ki ga je pape? Fran?i?ek leta 2019 razglasil za ?astitljivega Bo?jega slu?abnika. Od leta 1945 je bil esztergomski nad?kof in mad?arski primas, leto kasneje pa ga je Pij XII. imenoval za kardinala. Leta 1948 je bil aretiran, mu?en in v montiranem procesu obsojen zaradi veleizdaje in vohunstva. Osvobojen je bil med vstajo leta 1956, po osmih letih zapora je dobil politi?ni azil na ameri?kem veleposlani?tvu v Budimpe?ti in je ve? let zavra?al povabilo, da se zatekel v Vatikan. Tja je pri?el ?ele leta 1971, nato pa se je naselil na Dunaju, kjer je umrl leta 1975. Leta 1991 so bili njegovi posmrtni ostanki preneseni iz Mariazella v Avstriji v kripto bazilike v Esztergomu. Njegov grob je leta 1991 obiskal tudi pape? Janez Pavel II., ki je dejal, da je bilo kardinalovo ?ivljenje »dragoceno pri?evanje zvestobe Kristusu in Cerkvi ter ljubezni do domovine«.

Po koncu komunizma

Po koncu komunisti?nega re?ima je Cerkev v skladu z novo zakonodajo o verski svobodi, ki je bila sprejeta leta 1990, lahko nadaljevala s svojimi dejavnostmi. Februarja istega leta je vlada ponovno vzpostavila diplomatske odnose s Svetim sede?em.

Pape? Janez Pavel II. je Mad?arsko obiskal dvakrat: avgusta leta 1991 in septembra leta 1996. Prav tako pa je v baziliki svetega Petra za bla?enega razglasil prvega Mad?ara po padcu komunizma: msgr. Vilmosa Apora, ?kofa in mu?enca, ki so ga sovjetski vojaki umorili na veliki petek leta 1945 (2. aprila).

Cerkev na Mad?arskem danes

Danes se za katoli?ane opredeljuje dobrih 61 % prebivalcev Mad?arske. Cerkev v tej dr?avi je razdeljena na 17 okro?ij, v katerih deluje 2048 ?upnij in 168 drugih pastoralnih centrov. ?kofov je 37, ?kofijskih duhovnikov 1644, redovnikov 323, stalnih diakonov 167, redovnic 579, ?lanov svetnih ustanov 97, lai?nih misijonarjev 54, katehetov pa 2302. Malo semeni??e obiskuje 19 dijakov, v bogoslovnem semeni??u pa je 287 ?tudentov.Katoli?ka Cerkev na Mad?arskem ima v lasti ali vodi 548 vrtcev, osnovnih in srednjih ?ol ter 45 visokih ?ol in univerz, ki jih obiskuje skupno 156.194 otrok in mladih.
Na karitativnem in socialnem podro?ju pa Cerkev skrbi za 5 bolni?nic, 5 ambulant, 65 domov za ostarele, invalide in osebe s posebnimi potrebami, 48 siroti?nic in otro?kih jasli, 12 dru?inskih svetovalnic, 4 socialne centre za vzgojo ali prevzgojo ter 89 drugih ustanov.