V pripravi na 41. apostolsko potovanje: Budimpe?ta
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Budimpe?ta, ki jo imenujejo tudi »Biser Donave«, je najve?je mad?arsko mesto, ki ima pribli?no 1,8 milijona prebivalcev. Meje sodobnega mesta so bile dolo?ene leta 1873 z zdru?itvijo hribovitih mest Budim in Óbuda na zahodnem ter Pe?ta na ravninskem vzhodnem bregu Donave. Poleg tega, da je Budimpe?ta sede? vlade, je ?e od nekdaj pomembno politi?no, kulturno in industrijsko sredi??e, prometno vozli??e in priljubljena turisti?na destinacija. Mesto je nastalo iz keltske naselbine ob Donavi na obmo?ju, ki je bilo poseljeno ?e v prazgodovini. Njegov razvoj sega v za?etek 2. stoletja na?ega ?tetja, ko je postal glavno mesto spodnjepanonske province Akvinkum v Rimskem cesarstvu. Konec 9. stoletja je dinastija Árpád na tem obmo?ju ustanovila Mad?arsko kraljestvo, kjer je bil kronan prvi kr??anski ogrski kralj ?tefan I. (1000-1038). Leta 1241 je mongolska invazija uni?ila naselji Budim in Pe?ta. Po tem vdoru je kralj Bela IV. utrdil obe mesti in zgradil grad v Budimu. Leta 1361 je Budim postal glavno mesto Mad?arske ter posebno pomembno kulturno in izobra?evalno sredi??e, zlasti pod vladavino Matije Korvina (1458-1490). Leta 1526 je Pe?ta padla v roke Osmanov, leta 1541 pa tudi Budim. Obe mesti so leta 1686 ponovno osvojili Avstrijci. ?ez slabih dvesto let, leta 1867, je nastalo Avstro-Ogrsko cesarstvo. Novo upravno sredi??e mesta se je razvilo na vzhodnem bregu okro?ja Pe?ta. Pod Habsbur?ani je mesto do?ivelo razcvet, zgrajene so bile ?tevilne cerkve in javne zgradbe. Leta 1784 je Jo?ef II. tam ustanovil univerzo, leta 1849 pa je bil odprt prvi stalni most ?ez Donavo, svetovno znani Veri?ni most. Leta 1873, ko sta se mesti Budim in Pe?ta dokon?no zdru?ili, je Budimpe?ta postala drugo najpomembnej?e mesto v Avstro-Ogrski, takoj za Dunajem. Ob koncu prve svetovne vojne je Avstrija priznala neodvisnost Mad?arske, po drugi svetovni vojni pa je Budimpe?ta postala glavno mesto satelitske dr?ave Sovjetske zveze. Leta 1956 se je mesto uprlo sovjetski oblasti, vendar so revolucijo nasilno zatrle enote Rde?e armade. Komunizem je propadel leta 1989, dr?ava pa je leta 2004 postala ?lanica Evropske unije.
