Pape? povabil, da se v molitvi in ljubezni ?utimo ljubljene in da ljubimo, kakor nas Bog ljubi
Leon XIV.
V njej nas Gospod vabi, naj se obrnemo na Boga in ga kli?emo "abbà", "o?i", tako kot otroci, z izrazi kot je »odkritosr?na preprostost […], sinovsko zaupanje, […] poni?na drznost, gotovost, da smo ljubljeni« (Katekizem Katoli?ke Cerkve, 2778).
Z zelo lepim izrazom Katekizem Katoli?ke Cerkve glede tega pravi, da »nas Gospodova molitev razodeva nam samim, ko nam hkrati razodeva O?eta« (prav tam, 2783). Res je, bolj ko z zaupanjem molimo k nebe?kemu O?etu, bolj odkrivamo, da smo ljubljeni otroci in bolj spoznavamo veli?ino njegove ljubezni (prim. Rim 8,14-17).
Dana?nji evangelij potem opi?e zna?ilnosti Bo?jega o?etovstva skozi nekaj sugestivnih podob: ?loveka, ki vstane sredi no?i, da bi pomagal prijatelju sprejeti nepri?akovanega obiskovalca; ali o?eta, ki skrbi, da svojim otrokom daje dobre stvari.
Spominjajo nas, da nam Bog nikoli ne poka?e hrbta, ko se obra?amo nanj, ?etudi pozno potrkamo na njegova vrata, morda po napakah, zamujenih prilo?nostih, neuspehih, ?etudi mora »zbuditi« svoje otroke, ki spijo v hi?i, da bi nas sprejel (prim. Lk 11,7). ?e ve?, v veliki dru?ini Cerkve se O?e ne obotavlja, da bi vsi postali dele?ni vsakega njegovega dejanja ljubezni. Gospod nas vedno poslu?a, ko molimo k njemu, in ?e nam v?asih odgovori takrat in tako, da te?ko razumemo, je to zaradi tega, ker deluje z ve?jo modrostjo in previdnostjo, ki presegata na?e razumevanje. Zato tudi v teh trenutkih ne nehajmo moliti z zaupanjem. V Njem bomo vedno na?li lu? in mo?.
Poleg poveli?evanja milosti Bo?jega otro?tva z molitvijo o?ena?a izra?amo tudi zavezo, da odgovorimo na tak?en dar in se ljubimo kot bratje v Kristusu. Ko eden od cerkvenih o?etov razmi?lja o tem, pi?e: »Ko Boga kli?emo 'O?e na?«, se spomnimo dol?nosti, da se moramo obna?ati kot otroci« (sv. Ciprijan iz Kartagine, De dominica Oratione, 11). Drug pa dodaja: »Boga vse dobrote ne morete imenovati svojega O?eta, ?e ohranjate kruto in ne?love?ko srce; v tem primeru namre? v sebi nimate ve? odtisa dobrote nebe?kega O?eta« (sv. Janez Krizostom, De angusta porta et in Orationem dominicam, 3). Ne moremo moliti k Bogu kot »O?etu« in biti trdi in neob?utljivi v odnosu do drugih. Bolj je pomembno, da se pustimo preoblikovati njegovi dobroti, njegovi potrpe?ljivosti, njegovemu usmiljenju, da bi njegovo obli?je kot v ogledalu odsevalo v na?em.
Dragi bratje in sestre, dana?nje bogoslu?je nas vabi, da se v molitvi in ljubezni ?utimo ljubljene in da ljubimo, kakor nas Bog ljubi: s pripravljenostjo, obzirnostjo, vzajemno pozornostjo, brez prera?unljivosti. Prosimo Marijo, da bi znali odgovoriti na klic in bi znali pokazati milino O?etovega obli?ja.
