Pape? Leon XIV.: Znati biti gostitelji, znati si pustiti biti gostje
Leon XIV.
Vsaki?, ko sprejmemo povabilo k Gospodovi ve?erji in se udele?imo evharisti?ne mize, je Bog sam tisti, ki »pride, da bi nam stregel« (prim. Lk 12,37). In vendar je na? Bog prvi znal biti gost in ?e danes stoji pred na?imi vrati in trka (prim. Raz 3,20). Presenetljivo je, da se v italijanskem jeziku »ospite« nana?a tako na tistega, ki gosti, kot na tistega, ki je gost. Tako lahko na to poletno nedeljo premi?ljujemo o igri medsebojnega sprejemanja, brez katere na?e ?ivljenje postane osiroma?eno.
Potrebna je poni?nost tako za to, da gostimo, kot za to, da se postimo biti gostje. Potrebna je ne?nost, pozornost in odprtost. V evangeliju Marta tvega, da ne bo v celoti vstopila v veselje te izmenjave. Tako je zatopljena v to, kar mora storiti za sprejem Jezusa, da tvega, da bo uni?ila nepozaben trenutek sre?anja. Marta je radodarna oseba, a Bog jo kli?e k ne?emu lep?emu od same radodarnosti. Kli?e jo, naj pride iz sebe.
Drage sestre in bratje, le to nam omogo?a, da zacveti na?e ?ivljenje: odpreti se ne?emu, kar nas odvra?a od nas samih in nas hkrati izpolnjuje. V trenutku, ko se Marta prito?uje, da jo je sestra pustila samo stre?i (glej v. 40), se zdi, da je Marija izgubila vsakr?en ob?utek za ?as, saj so jo prevzele Jezusove besede. Ni ni? manj konkretna kot njena sestra, niti ni? manj radodarna. Izkoristila je prilo?nost. Zato Jezus graja Marto: ker je ostala zunaj intimnosti, ki bi ji prinesla tudi veliko veselje (prim. v. 41–42).
Poletni ?as nam lahko pomaga, da »upo?asnimo« in postanemo bolj podobni Mariji kot Marti. V?asih si ne privo??imo bolj?ega dela. Potrebujemo nekaj po?itka z ?eljo, da bi se bolj nau?ili o umetnosti gostoljubnosti. Po?itni?ka industrija nam ?eli prodati najrazli?nej?e izku?nje, a morda ne tiste, ki jo i??emo. Pravzaprav je zastonj in vsakega resni?nega sre?anja ni mogo?e kupiti: bodisi z Bogom, z drugimi ali z naravo. Preprosto moramo biti gostje: narediti prostor in zanj tudi prositi; sprejeti in biti sprejet. Veliko lahko sprejmemo, ne samo dajemo. Abraham in Sara, ?eprav stara, sta odkrila svojo rodovitnost, ko sta mirno sprejela samega Gospoda v treh popotnikih. Tudi za nas je ?e toliko ?ivljenja, ki ga moramo sprejeti.
Molimo k presveti Mariji, gostoljubni Materi, ki je sprejela Gospoda v svojem telesu in mu skupaj z Jo?efom dala dom. V njej sije na? poklic, poklic Cerkve, da ostane za vse odprt dom, da ?e naprej sprejema svojega Gospoda, ki prosi za dovoljenje, da vstopi.