杏MAP导航

Leon XIV.

Vsaki膷, ko sprejmemo povabilo k Gospodovi ve膷erji in se udele啪imo evharisti膷ne mize, je Bog sam tisti, ki »pride, da bi nam stregel« (prim. Lk 12,37). In vendar je na拧 Bog prvi znal biti gost in 拧e danes stoji pred na拧imi vrati in trka (prim. Raz 3,20). Presenetljivo je, da se v italijanskem jeziku »ospite« nana拧a tako na tistega, ki gosti, kot na tistega, ki je gost. Tako lahko na to poletno nedeljo premi拧ljujemo o igri medsebojnega sprejemanja, brez katere na拧e 啪ivljenje postane osiroma拧eno.

Potrebna je poni啪nost tako za to, da gostimo, kot za to, da se postimo biti gostje. Potrebna je ne啪nost, pozornost in odprtost. V evangeliju Marta tvega, da ne bo v celoti vstopila v veselje te izmenjave. Tako je zatopljena v to, kar mora storiti za sprejem Jezusa, da tvega, da bo uni膷ila nepozaben trenutek sre膷anja. Marta je radodarna oseba, a Bog jo kli膷e k ne膷emu lep拧emu od same radodarnosti. Kli膷e jo, naj pride iz sebe.

Drage sestre in bratje, le to nam omogo膷a, da zacveti na拧e 啪ivljenje: odpreti se ne膷emu, kar nas odvra膷a od nas samih in nas hkrati izpolnjuje. V trenutku, ko se Marta prito啪uje, da jo je sestra pustila samo stre膷i (glej v. 40), se zdi, da je Marija izgubila vsakr拧en ob膷utek za 膷as, saj so jo prevzele Jezusove besede. Ni ni膷 manj konkretna kot njena sestra, niti ni膷 manj radodarna. Izkoristila je prilo啪nost. Zato Jezus graja Marto: ker je ostala zunaj intimnosti, ki bi ji prinesla tudi veliko veselje (prim. v. 41鈥�42).

Poletni 膷as nam lahko pomaga, da »upo膷asnimo« in postanemo bolj podobni Mariji kot Marti. V膷asih si ne privo拧膷imo bolj拧ega dela. Potrebujemo nekaj po膷itka z 啪eljo, da bi se bolj nau膷ili o umetnosti gostoljubnosti. Po膷itni拧ka industrija nam 啪eli prodati najrazli膷nej拧e izku拧nje, a morda ne tiste, ki jo i拧膷emo. Pravzaprav je zastonj in vsakega resni膷nega sre膷anja ni mogo膷e kupiti: bodisi z Bogom, z drugimi ali z naravo. Preprosto moramo biti gostje: narediti prostor in zanj tudi prositi; sprejeti in biti sprejet. Veliko lahko sprejmemo, ne samo dajemo. Abraham in Sara, 膷eprav stara, sta odkrila svojo rodovitnost, ko sta mirno sprejela samega Gospoda v treh popotnikih. Tudi za nas je 拧e toliko 啪ivljenja, ki ga moramo sprejeti.

Molimo k presveti Mariji, gostoljubni Materi, ki je sprejela Gospoda v svojem telesu in mu skupaj z Jo啪efom dala dom. V njej sije na拧 poklic, poklic Cerkve, da ostane za vse odprt dom, da 拧e naprej sprejema svojega Gospoda, ki prosi za dovoljenje, da vstopi.