杏MAP导航

Celostna formacija, ki preoblikuje na拧o 膷love膷nost in duhovnost

Te膷aj za formatorje v semeni拧膷ih in generalni kapitelj misijonarjev ksaverijanov sta sicer bila dva razli膷na dogodka, pa vendar lahko vidimo »skupno nit, ki ju zdru啪uje, saj smo poklicani, da na razli膷ne na膷ine vstopimo v dinamiko misijona in pristopimo k izzivom evangelizacije«, je pojasnil pape啪.

»Ta poklicanost od vseh nas, tako posve膷enih duhovnikov kot laikov, zahteva trdno in celostno formacijo, ki ni omejena na specializirano znanje, temve膷 mora biti usmerjena v preoblikovanje na拧e 膷love膷nosti in na拧e duhovnosti, tako da bosta odra啪ali evangelij in da bomo 鈥渋stih misli鈥� kot Kristus Jezus (prim. Flp 2,5).«

  (ANSA)

Veselje evangelija je namenjeno vsem

笔补辫别啪 je spomnil na mednarodno sre膷anje »Sre膷ni duhovniki«, ki ga je junija v Rimu pripravil Dikasterij za kler, ter dodal, da veselje evangelija ni namenjeno le duhovnikom, ampak vsem, zato lahko govorimo o »sre膷nih kristjanih, sre膷nih u膷encih in sre膷nih misijonarjih«. In da te besede ne bi ostale le slogan, je po pape啪evih besedah bistvenega pomena formacija.

»Pomembno je, da je 鈥渉i拧a鈥� na拧ega 啪ivljenja in na拧e poti, bodisi duhovni拧ke bodisi lai拧ke, utemeljena na 鈥渟kali鈥� (prim. Mt 7,24鈥�25), torej na trdnih temeljih, s katerimi se bomo lahko soo膷ili s 膷love拧kimi in duhovnimi nevihtami, iz katerih ni izvzeto niti 啪ivljenje kristjanov, duhovnikov in misijonarjev. Kako zgraditi hi拧o na skali?« je postavil vpra拧anje sveti o膷e in v nadaljevanju govora v razmislek ponudil tri to膷ke.

Gojiti prijateljstvo z Jezusom

Temelj hi拧e, ki mora biti v sredi拧膷u vsake poklicanosti in apostolskega poslanstva, je gojiti prijateljstvo z Jezusom.

»V prvi osebi je treba 啪iveti izku拧njo bli啪ine z U膷iteljem, da nas je On pogledal, vzljubil in izbral, ne po na拧i zaslugi, ampak iz 膷iste milosti, kajti predvsem to svojo izku拧njo nato posredujemo v slu啪bi: ko druge usposabljamo za duhovni拧ko 啪ivljenje in ko v svojem specifi膷nem poklicu oznanjamo evangelij v misijonskih de啪elah, najprej posredujemo svojo osebno izku拧njo prijateljstva s Kristusom, ki se ka啪e v na拧em na膷inu 啪ivljenja, na拧em slogu, na拧i 膷love膷nosti in na拧i sposobnosti, da 啪ivimo dobre odnose.«

Navedel je pape啪a Fran膷i拧ka, ki je pri eni od svojih katehez govoril o apostolski spodbudi Evangelii nuntiandi ter takole dejal: »Evangelizacija je ve膷 kot navadno posredovanje doktrine in morale. Predvsem je pri膷evanje [鈥�], pri膷evanje o osebnem sre膷anju z Jezusom Kristusom, u膷love膷eno Besedo, v kateri se je izpolnilo odre拧enje. [鈥�] Ni posredovanje ideologije ali doktrine o Bogu, ne. Je posredovanje Boga, ki 啪ivi v meni« (Splo拧na avdienca, 22. marec 2023).

»To pomeni nenehno pot spreobrnjenja,« je izpostavil sveti o膷e. »Formatorji in tisti, ki skrbijo zanje, ne smejo pozabiti, da so tudi sami na poti nenehnega evangeljskega spreobrnjenja; misijonarji pa ne smejo pozabiti, da so vedno prvi prejemniki evangelija, prvi, ki morajo biti evangelizirani. In to pomeni nenehno delo na sebi, prizadevanje, da se podamo v lastno srce in pogledamo tudi sence in rane, ki nas zaznamujejo, pogum, da pustimo odpasti maskam, medtem pa gojimo tesno prijateljstvo s Kristusom. Na ta na膷in se bomo pustili preobraziti 啪ivljenju po evangeliju in postali bomo pristni u膷enci misijonarji.«

  (ANSA)

沤iveti bratstvo

Drugi pomemben vidik, ki ga je sveti o膷e Leon XIV. postavil v ospredje, je: med seboj 啪iveti u膷inkovito in prijateljsko bratstvo. In tudi tukaj je spomnil na pape啪a Fran膷i拧ka, ki je, ko je govoril o duhovni拧kem 啪ivljenju, rad poudarjal 拧tiri bli啪ine: z Bogom, s 拧kofom, med duhovniki in z ljudstvom (prim. Govor udele啪encem simpozija Naproti fundamentalni teologiji duhovni拧tva, 17. februar 2022).

»V tem smislu se je treba nau膷iti 啪iveti kot bratje med duhovniki, pa tudi v redovnih skupnostih ter s svojimi 拧kofi in predstojniki; veliko je treba delati na sebi, da bi premagali individualizem in hlepenje po prehitevanju drugih, kar nas spreminja v tekmece, da bi se nau膷ili postopoma graditi dobre in bratske 膷love拧ke in duhovne odnose. Mislim, da se na膷eloma s tem vsi strinjajo, a v resnici je pred nami 拧e dolga pot.«

Svoje poslanstvo deliti z vsemi kr拧膷enimi

Na tretjem mestu pa je sveti o膷e izpostavil pomembnost deliti poslanstvo z vsemi kr拧膷enimi. »V prvih stoletjih Cerkve je bilo nekaj naravnega, da so se vsi verniki 膷utili u膷enci misijonarji in so si osebno prizadevali kot evangelizatorji. In posve膷ena slu啪ba je slu啪ila temu poslanstvu, ki so si ga vsi delili. Danes mo膷no 膷utimo potrebo, da se vrnemo k tej udele啪bi vseh kr拧膷enih pri pri膷evanju in oznanjevanju evangelija.«

笔补辫别啪 se je obrnil na zbrane brate ksaverijane, reko膷, da zagotovo iz prve roke vidijo, kako pomembno je sodelovati s sestrami in brati kr拧膷anskih skupnosti v de啪elah, kjer opravljajo svoje poslanstvo missio ad gentes. Formatorjem pa je povedal, da je treba duhovnike vzgajati, da sebe ne bodo videli kot samotnih voditeljev in da posve膷enega duhovni拧tva ne bodo sprejeli z vidika superiornosti.

»Potrebujemo duhovnike, ki so sposobni razlo膷evati in v vsakem 膷loveku prepoznati milost krsta in karizem, ki iz njega izvirajo, morda celo pomagati ljudem, da se odprejo tem darom, da najdejo pogum in navdu拧enje za vklju膷evanje v 啪ivljenje Cerkve in dru啪be. Konkretno to pomeni, da mora biti priprava bodo膷ih duhovnikov vedno bolj potopljena v realnost Bo啪jega ljudstva in izvedena s prispevkom vseh njegovih 膷lanov: duhovnikov, laikov in posve膷enih oseb, mo拧kih in 啪ensk.«

笔补辫别啪 Leon XIV. je govor zbranim duhovnikom in misijonarjem sklenil z zahvalo za sre膷anje, zlasti pa izrazil hvale啪nost za njihovo slu啪enje, da skrbijo za duhovni拧ko formacijo in da opravljajo poslanstvo evangelizacije v de啪elah, ki so pogosto ranjene in potrebujejo upanje evangelija. Vse je spodbudil, naj pogumno nadaljujejo svojo pot ter jih izro膷il Marijini pripro拧nji.