杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pri?evanje o Kristusu je hkrati prvo sredstvo evangelizacije in bistveni pogoj, da je oznanilo evangelija rodovitno, je dejal pape? Fran?i?ek med splo?no avdienco, 22. marca. Izhajal je iz apostolske spodbude Evangelii nuntiandi, za katero je dejal, da je ?e vedno aktualna. Izpostavil je, da pri?evanje mora biti skladno s tem, kar kristjan veruje, in tem, kar oznanja in ?ivi. Evangelizacijo pa je povezal tudi s svetostjo, pri ?emer sta pomembni molitev in evharistija, ki pri oznanjevalcu pospe?ujeta rast v svetosti.

Svetopisemski odlomek: 1 Pt 3,8-9

»Kon?no, bodite vsi slo?ni, so?utni, ljubite brate, bodite usmiljeni in poni?ni. Ne vra?ajte hudega za húdo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. Nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili dele?ni blagoslova.«

Kateheza: Prva pot evangelizacije: pri?evanje (Evangelii nuntiandi)

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes bomo prisluhnili »magni karti« evangelizacije v sodobnem svetu: to je apostolska spodbuda Evangelii nuntiandi svetega Pavla VI. (EN, 8. december 1975). Napisal jo je leta 1975, a je aktualna, kot da bi bila napisana v?eraj. Evangelizacija je ve? kot navadno posredovanje doktrine in morale. Predvsem je pri?evanje. Ne moremo evangelizirati brez pri?evanja. Gre za pri?evanje o osebnem sre?anju z Jezusom Kristusom, u?love?eno Besedo, v kateri se je izpolnilo odre?enje. Je nepogre?ljivo pri?evanje, zlasti ker svet potrebuje »evangelizatorje, ki govorijo o Bogu, ki ga poznajo in jim je doma?« (EN, 76); in tudi zato, ker »sodoben ?lovek raje poslu?a pri?evalce kot pa u?itelje, […] ?e pa poslu?a u?itelje, jih poslu?a zato, ker so pri?evalci« (EN, 41). Pri?evanje o Kristusu je torej isto?asno prvo sredstvo evangelizacije in bistveni pogoj za njegovo u?inkovitost (prim. EN, 76), da bi oznanilo evangelija bilo rodovitno. Biti pri?evalci.

Treba je spomniti, da pri?evanje zajema tudi izpovedano vero, torej prepri?ano in izra?eno sprejetje Boga O?eta in Sina in Svetega Duha, ki nas je zaradi ljubezni ustvaril in odre?il. Vera, ki nas spreminja, ki spreminja na?e odnose, merila in vrednote, ki dolo?ajo na?e izbire. Pri?evanje torej ne more zaobiti skladnosti med tem, kar se veruje, in tem, kar se oznanja in ?ivi. Biti verodostojni ne pomeni govoriti o doktrini ali ideologiji. Oseba je verodostojna, ?e ima harmonijo med tistim, kar veruje, in tistim, kar ?ivi – med verovanjem in ?ivljenjem. Mnogi kristjani le pravijo, da verujejo, ?ivijo pa druga?e, kot da ne bi verovali. To je hinav??ina. Nasprotje pri?evanja je hinav??ina.

Vsak med nami je poklican odgovoriti na tri temeljna vpra?anja, kot jih je izrazil Pavel VI.: »Veruje? v to, kar oznanja?? ?ivi? to, kar oznanja?? Oznanja? to, kar ?ivi??« (prim. EN, 76). Ne smemo se zadovoljiti z enostavnimi in v naprej pripravljenimi odgovori. Poklicani smo sprejeti celo destabilizirajo?e tveganje iskanja in popolnoma zaupati delovanju Svetega Duha, ki deluje v vsakem od nas in nas vedno spodbuja, da gremo onkraj: onkraj na?ih meja, na?ih ovir, na?ih omejitev, kakr?nih koli ?e.

V tem smislu pri?evanje o kr??anskem ?ivljenju vklju?uje pot svetosti, ki temelji na krstu, po katerem postanemo »dele?ni bo?je narave in tako resni?no sveti« (Dogmati?na konstitucija Lumen gentium, 40). Svetost ni namenjena samo pe??ici, ampak je Bo?ji dar, ki ga je treba sprejeti, da obrodi sadove za nas in za druge. Bog nas je izbral in nas ljubi in to ljubezen moramo ponesti drugim. Pavel VI. u?i, da vnema za evangelizacijo izvira iz svetosti, izvira iz srca, ki je napolnjeno z Bogom. Evangelizacija, ki se hrani z molitvijo in zlasti z ljubeznijo do evharistije, pri oznanjevalcu pospe?uje rast v svetosti (prim. EN,76). Hkrati pa brez svetosti evangelizatorjeva beseda »te?ko odpre pot v srce dana?njega ?loveka« in »tvega, da bo prazna in nerodovitna« (EN,76).

Zavedati se torej moramo, da naslovniki evangelizacije niso samo drugi, tisti, ki izpovedujejo druge vere ali ne izpovedujejo nobene, ampak smo to tudi mi sami, verniki v Kristusa in dejavni udje Bo?jega ljudstva. Vsak dan se moramo spreobrniti, sprejeti Bo?jo besedo in spremeniti ?ivljenje. Vsak dan. Tako poteka evangelizacija srca. Da bi pri?evala, mora tudi Cerkev kot taka za?eti z »evangelizacijo same sebe«. ?e Cerkev ne evangelizira same sebe, ostaja muzejski eksponat. Kar jo nenehno posodablja, je evangelizacija same sebe. Nenehno mora poslu?ati to, kar mora verovati, razloge svojega upanja, novo zapoved ljubezni. Cerkev, ki je Bo?je ljudstvo, potopljeno v svet in pogosto v sku?njavi mnogih malikov, mora vedno sli?ati oznanjevanje Bo?jih del. To z eno besedo pomeni, da jo je treba vedno evangelizirati, da mora sprejeti evangelij, moliti in ?utiti mo? Duha, ki spreminja srce.

Cerkev, ki se evangelizira, da bi evangelizirala, je Cerkev, ki je pod vodstvom Svetega Duha poklicana hoditi po zahtevni poti, poti spreobrnjenja in prenove. To vklju?uje tudi zmo?nost spreminjanja na?inov razumevanja in ?ivljenja svoje evangelizacijske navzo?nosti v zgodovini, pri ?emer se mora izogibati zatekanju v za??itena obmo?ja logike »vedno se je delalo tako«. To so zato?i??a, zaradi katerih Cerkev zboli. Cerkev mora iti dalje, mora nenehno rasti, da bi ostala mlada.

Ta Cerkev je v celoti obrnjena k Bogu in torej dele?na njegovega na?rta odre?enja za ?love?tvo, hkrati pa je v celoti obrnjena k ?love?tvu. Cerkev mora biti Cerkev, ki se dialo?ko sre?uje s sodobnim svetom, plete bratske odnose, ustvarja prostore sre?anja, izvaja dobre prakse gostoljubja, sprejemanja, prepoznavanja in vklju?evanja drugega in druga?nosti ter skrbi za skupni dom, kar je stvarstvo. To je Cerkev, ki se dialo?ko sre?uje s sodobnim svetom, se pogovarja s sodobnim svetom; ki se vsak dan sre?uje z Gospodom in se pogovarja z Gospodom; ki pusti, da v njo vstopi Sveti Duh, ki je protagonist evangelizacije. Brez Svetega Duha bi lahko Cerkev le ogla?evali, ne pa evangelizirali. Sveti Duh v nas je tisti, ki nas spodbuja k evangelizaciji, in to je resni?na svoboda Bo?jih otrok.

Dragi bratje in sestre, ponovno vas vabim, da preberete apostolsko spodbudo Evangelii nuntiandi. Po resnici vam povem, da jo pogosto berem, saj je to mojstrovina svetega Pavla VI.; je dedi??ina, ki nam jo je zapustil za evangeliziranje.