杏MAP导航

Celostna formacija, ki preoblikuje na?o ?love?nost in duhovnost

Te?aj za formatorje v semeni??ih in generalni kapitelj misijonarjev ksaverijanov sta sicer bila dva razli?na dogodka, pa vendar lahko vidimo »skupno nit, ki ju zdru?uje, saj smo poklicani, da na razli?ne na?ine vstopimo v dinamiko misijona in pristopimo k izzivom evangelizacije«, je pojasnil pape?.

»Ta poklicanost od vseh nas, tako posve?enih duhovnikov kot laikov, zahteva trdno in celostno formacijo, ki ni omejena na specializirano znanje, temve? mora biti usmerjena v preoblikovanje na?e ?love?nosti in na?e duhovnosti, tako da bosta odra?ali evangelij in da bomo “istih misli” kot Kristus Jezus (prim. Flp 2,5).«

  (ANSA)

Veselje evangelija je namenjeno vsem

Pape? je spomnil na mednarodno sre?anje »Sre?ni duhovniki«, ki ga je junija v Rimu pripravil Dikasterij za kler, ter dodal, da veselje evangelija ni namenjeno le duhovnikom, ampak vsem, zato lahko govorimo o »sre?nih kristjanih, sre?nih u?encih in sre?nih misijonarjih«. In da te besede ne bi ostale le slogan, je po pape?evih besedah bistvenega pomena formacija.

»Pomembno je, da je “hi?a” na?ega ?ivljenja in na?e poti, bodisi duhovni?ke bodisi lai?ke, utemeljena na “skali” (prim. Mt 7,24–25), torej na trdnih temeljih, s katerimi se bomo lahko soo?ili s ?love?kimi in duhovnimi nevihtami, iz katerih ni izvzeto niti ?ivljenje kristjanov, duhovnikov in misijonarjev. Kako zgraditi hi?o na skali?« je postavil vpra?anje sveti o?e in v nadaljevanju govora v razmislek ponudil tri to?ke.

Gojiti prijateljstvo z Jezusom

Temelj hi?e, ki mora biti v sredi??u vsake poklicanosti in apostolskega poslanstva, je gojiti prijateljstvo z Jezusom.

»V prvi osebi je treba ?iveti izku?njo bli?ine z U?iteljem, da nas je On pogledal, vzljubil in izbral, ne po na?i zaslugi, ampak iz ?iste milosti, kajti predvsem to svojo izku?njo nato posredujemo v slu?bi: ko druge usposabljamo za duhovni?ko ?ivljenje in ko v svojem specifi?nem poklicu oznanjamo evangelij v misijonskih de?elah, najprej posredujemo svojo osebno izku?njo prijateljstva s Kristusom, ki se ka?e v na?em na?inu ?ivljenja, na?em slogu, na?i ?love?nosti in na?i sposobnosti, da ?ivimo dobre odnose.«

Navedel je pape?a Fran?i?ka, ki je pri eni od svojih katehez govoril o apostolski spodbudi Evangelii nuntiandi ter takole dejal: »Evangelizacija je ve? kot navadno posredovanje doktrine in morale. Predvsem je pri?evanje […], pri?evanje o osebnem sre?anju z Jezusom Kristusom, u?love?eno Besedo, v kateri se je izpolnilo odre?enje. […] Ni posredovanje ideologije ali doktrine o Bogu, ne. Je posredovanje Boga, ki ?ivi v meni« (Splo?na avdienca, 22. marec 2023).

»To pomeni nenehno pot spreobrnjenja,« je izpostavil sveti o?e. »Formatorji in tisti, ki skrbijo zanje, ne smejo pozabiti, da so tudi sami na poti nenehnega evangeljskega spreobrnjenja; misijonarji pa ne smejo pozabiti, da so vedno prvi prejemniki evangelija, prvi, ki morajo biti evangelizirani. In to pomeni nenehno delo na sebi, prizadevanje, da se podamo v lastno srce in pogledamo tudi sence in rane, ki nas zaznamujejo, pogum, da pustimo odpasti maskam, medtem pa gojimo tesno prijateljstvo s Kristusom. Na ta na?in se bomo pustili preobraziti ?ivljenju po evangeliju in postali bomo pristni u?enci misijonarji.«

  (ANSA)

?iveti bratstvo

Drugi pomemben vidik, ki ga je sveti o?e Leon XIV. postavil v ospredje, je: med seboj ?iveti u?inkovito in prijateljsko bratstvo. In tudi tukaj je spomnil na pape?a Fran?i?ka, ki je, ko je govoril o duhovni?kem ?ivljenju, rad poudarjal ?tiri bli?ine: z Bogom, s ?kofom, med duhovniki in z ljudstvom (prim. Govor udele?encem simpozija Naproti fundamentalni teologiji duhovni?tva, 17. februar 2022).

»V tem smislu se je treba nau?iti ?iveti kot bratje med duhovniki, pa tudi v redovnih skupnostih ter s svojimi ?kofi in predstojniki; veliko je treba delati na sebi, da bi premagali individualizem in hlepenje po prehitevanju drugih, kar nas spreminja v tekmece, da bi se nau?ili postopoma graditi dobre in bratske ?love?ke in duhovne odnose. Mislim, da se na?eloma s tem vsi strinjajo, a v resnici je pred nami ?e dolga pot.«

Svoje poslanstvo deliti z vsemi kr??enimi

Na tretjem mestu pa je sveti o?e izpostavil pomembnost deliti poslanstvo z vsemi kr??enimi. »V prvih stoletjih Cerkve je bilo nekaj naravnega, da so se vsi verniki ?utili u?enci misijonarji in so si osebno prizadevali kot evangelizatorji. In posve?ena slu?ba je slu?ila temu poslanstvu, ki so si ga vsi delili. Danes mo?no ?utimo potrebo, da se vrnemo k tej udele?bi vseh kr??enih pri pri?evanju in oznanjevanju evangelija.«

Pape? se je obrnil na zbrane brate ksaverijane, reko?, da zagotovo iz prve roke vidijo, kako pomembno je sodelovati s sestrami in brati kr??anskih skupnosti v de?elah, kjer opravljajo svoje poslanstvo missio ad gentes. Formatorjem pa je povedal, da je treba duhovnike vzgajati, da sebe ne bodo videli kot samotnih voditeljev in da posve?enega duhovni?tva ne bodo sprejeli z vidika superiornosti.

»Potrebujemo duhovnike, ki so sposobni razlo?evati in v vsakem ?loveku prepoznati milost krsta in karizem, ki iz njega izvirajo, morda celo pomagati ljudem, da se odprejo tem darom, da najdejo pogum in navdu?enje za vklju?evanje v ?ivljenje Cerkve in dru?be. Konkretno to pomeni, da mora biti priprava bodo?ih duhovnikov vedno bolj potopljena v realnost Bo?jega ljudstva in izvedena s prispevkom vseh njegovih ?lanov: duhovnikov, laikov in posve?enih oseb, mo?kih in ?ensk.«

Pape? Leon XIV. je govor zbranim duhovnikom in misijonarjem sklenil z zahvalo za sre?anje, zlasti pa izrazil hvale?nost za njihovo slu?enje, da skrbijo za duhovni?ko formacijo in da opravljajo poslanstvo evangelizacije v de?elah, ki so pogosto ranjene in potrebujejo upanje evangelija. Vse je spodbudil, naj pogumno nadaljujejo svojo pot ter jih izro?il Marijini pripro?nji.