MAP

ʲž Leon XIV. med mašo ob Jubileju družin, 1. junija 2025 ʲž Leon XIV. med mašo ob Jubileju družin, 1. junija 2025  (@Vatican Media)

ʲž: Biti ribiči družin, iz voda zla in smrti reševati s srečanjem s Kristusom

Sveti oče Leon XIV. se s sporočilom obrača na udeležence seminarja »Evangelizirati z družinami danes in jutri. Cerkveni in pastoralni izzivi«, ki ga je 2. in 3. junija organiziral Dikasterij za laike, družino in življenje. Krščanska skupnost naj postane »varuhinja hrepenenja po veri, ki prebiva v srcu vsakega človeka«. Postati moramo »ribiči družin«, jim biti blizu in jim prisluhniti, pomagati jim, da se srečajo s Kristusom.

ʲž zatrdi, da tema seminarja dobro izraža »materinsko skrb Cerkve za krščanske družine po vsem svetu«, ki so »živi udje Kristusovega mističnega Telesa in prvo cerkveno jedro, ki mu Jezus zaupa posredovanje vere in evangelija, zlasti novim generacijam«.

»Globoka zahteva po neskončnem, ki je vpisana v srce vsakega človeka, očetom in materam dodeljuje nalogo, da svojim otrokom pomagajo k zavedanju Božjega očetovstva, kot je zapisal sveti Avguštin: “Zakaj le pri tebi je studenec življenja in le v tvoji svetlobi bomo gledali luč” (Izpovedi, XIII, 16).«

Varovati hrepenenje po veri, ki prebiva v srcu vsakega človeka

Za naš čas je značilno »vse večje iskanje duhovnosti, zlasti med mladimi, ki si želijo pristnih odnosov in učiteljev življenja«. »Prav zato je pomembno,« poudarja papež, »da zna krščanska skupnost usmeriti pogled daleč naprej ter pred izzivi sveta postati varuhinja hrepenenja po veri, ki prebiva v srcu vsakega človeka.«

»Pri tem prizadevanju je še posebej nujno, da se posebno pozornost usmeri na tiste družine, ki so iz različnih razlogov duhovno bolj oddaljene: tiste, ki se ne čutijo vključene, ki pravijo, da jih ne zanima, ali pa se čutijo izključene iz skupnih poti, a bi prav tako želele biti na nek način del skupnosti, v kateri bi rasle in s katero bi hodile. Koliko ljudi danes ignorira povabilo k srečanju z Bogom!«

Iluzorni življenjski modeli, kjer ni prostora za vero

Sveti oče nadaljuje, da pa žal »vedno bolj razširjena “privatizacija” vere pogosto preprečuje tem bratom in sestram, da bi spoznali bogastvo in darove Cerkve, ki je kraj milosti, bratstva in ljubezni«.

»Tako se mnogi – kljub zdravim in svetim željam, medtem ko iskreno iščejo oporne točke, da bi se povzpeli po lepih poteh življenja in polnega upanja –, zanašajo na lažne opore, ki ne vzdržijo teže njihovih najglobljih želja, jih pustijo znova drseti navzdol, s čimer jih oddaljujejo od Boga in jih pustijo potoniti v morju posvetnih teženj.«

 »Med njimi so mame, očetje, otroci, mladi in najstniki, včasih odtujeni zaradi iluzornih življenjskih modelov, kjer ni prostora za vero in h katerim v veliki meri prispeva izkrivljena podoba medijev, ki so sami po sebi potencialno dobri, kot so družbena omrežja, ampak škodljivi, če postanejo sredstvo zavajajočih sporočil.«

Iz voda zla in smrti reševati s srečanjem s Kristusom

Po papeževih besedah pa Cerkev pri njenem pastoralnem in misijonarskem prizadevanju žene prav »želja, da bi šla “lovit” to človeštvo in ga s srečanjem s Kristusom rešila iz voda zla in smrti«.

»Morda mnogi mladi, ki v današnjih dneh izberejo skupno življenje namesto krščanskega zakona, v resnici potrebujejo nekoga, ki jim bo na konkreten in razumljiv način, zlasti z življenjskim zgledom, pokazal, kaj je dar zakramentalne milosti in kakšna moč prihaja iz njega; da jim bo pomagal razumeti “lepoto in veličino poklicanosti v ljubezen in služenje življenju”, ki ga Bog podarja zakoncem (sv. Janez Pavel II., , 1).«

Prav tako mnogi starši pri vzgoji otrok v veri »potrebujejo skupnosti, ki jih podpirajo pri ustvarjanju pogojev za srečanje z Jezusom, »kraje, kjer se uresničuje občestvo ljubezni, ki najde svoj končni vir v samem Bogu« ().

Postati ribiči družin, parov, mladih ...

»Vera je predvsem odgovor na pogled ljubezni,« izpostavi sveti oče in opozori na največjo napako, ki jo lahko naredimo kot kristjani, in sicer »da se pretvarjamo, da je Kristusova milost v njegovem zgledu in ne v daru njegove osebe« (Sv. Avguštin, Contra Iulianum opus imperfectum, II, 146).«

»Kolikokrat smo v morda ne tako oddaljeni preteklosti pozabili na to resnico in krščansko življenje predstavili predvsem kot skupek zapovedi, ki jih je treba izpolnjevati, čudovito izkušnjo srečanja z Jezusom, Bogom, ki se nam daruje, pa smo nadomestili z moralistično religijo, ki je težka, neprivlačna in v določenih pogledih nedosegljiva v konkretnosti vsakdanjega življenja.«

Dodaja, da je v takšnem kontekstu najprej naloga škofov, naslednikov apostolov in pastirjev Kristusove črede, da »vržejo mreže v morje in postanejo “ribiči družin”«. Poklicani pa so tudi laiki, da se vključijo v to poslanstvo in ob posvečenih služabnikih postanejo “ribiči” parov, mladih, otrok, moških in žensk vseh starosti in stanov, da bodo vsi lahko srečali Njega, ki edini lahko rešuje«. »Vsak med nami je namreč s krstom postavljen za duhovnika, kralja in preroka za brate ter je “živi kamen” (prim. 1 Pt 2,4-5) za izgradnjo Božje zgradbe “v bratskem občestvu, v harmoniji Duha, v sožitju različnosti” (Homilija, 18. maj 2025).«

Kako družinam pomagati, da se srečajo z vero

Sveti oče povabi udeležence srečanja, naj se »pridružijo prizadevanjem, s katerimi vsa Cerkev išče te družine, ki se same ne približujejo več«; da bi »razumeli, kako hoditi z njimi in kako jim pomagati srečati vero, da bi enkrat tudi same postale “ribiči” drugih družin«.

»Ne dopustite, da bi vam težke situacije, pred katerimi se boste znašli, vzele pogum. Res je, danes so družine ranjene na mnogo načinov, a “evangelij družine goji tudi tista semena, ki še niso dozorela, in mora negovati tista drevesa, ki so se posušila, in jih ne smemo zanemarjati” (Frančišek, , 76).«

Biti blizu, prisluhniti, odpreti se za novosti

Kot poudari papež, je zato zelo potrebno »spodbujati srečanje z Božjo nežnostjo, ki spoštuje in ljubi zgodbo vsakega človeka«. »Ne gre za to, da bi na težka vprašanja dajali nagle odgovore, ampak prej za to, da postanemo blizu osebam, jih poslušamo, pri tem pa poskušamo skupaj z njimi razumeti, kako pristopiti k težavam, pripravljeni, da se odpremo, ko je treba, za nove kriterije vrednotenja in drugačne načine delovanja, kajti vsaka generacija je drugačna od prejšnje in prinaša svoje lastne izzive, sanje in vprašanja. A sredi mnogih sprememb Jezus Kristus ostaja “isti, včeraj in danes in na veke” (Heb 13,8). Zatorej, če hočemo družinam pomagati živeti radostne poti občestva in biti semena vere drug za drugega, je treba najprej gojiti in obnoviti našo identiteto vernikov.«

ʲž Leon XIV. sklene s spodbudo, naj pomagajo družinam, da bodo pogumno prisluhnile Kristusovi ponudbi in vabilu Cerkve: »Sveti Duh naj vas vodi pri razločevanju kriterijev in načinov cerkvenega prizadevanja, namenjenega podpori in vlaganju v družinsko pastoralo.«

torek, 3. junij 2025, 14:23