杏MAP导航

笔补辫别啪 zatrdi, da tema seminarja dobro izra啪a »materinsko skrb Cerkve za kr拧膷anske dru啪ine po vsem svetu«, ki so »啪ivi udje Kristusovega misti膷nega Telesa in prvo cerkveno jedro, ki mu Jezus zaupa posredovanje vere in evangelija, zlasti novim generacijam«.

»Globoka zahteva po neskon膷nem, ki je vpisana v srce vsakega 膷loveka, o膷etom in materam dodeljuje nalogo, da svojim otrokom pomagajo k zavedanju Bo啪jega o膷etovstva, kot je zapisal sveti Avgu拧tin: 鈥淶akaj le pri tebi je studenec 啪ivljenja in le v tvoji svetlobi bomo gledali lu膷鈥� (Izpovedi, XIII, 16).«

Varovati hrepenenje po veri, ki prebiva v srcu vsakega 膷loveka

Za na拧 膷as je zna膷ilno »vse ve膷je iskanje duhovnosti, zlasti med mladimi, ki si 啪elijo pristnih odnosov in u膷iteljev 啪ivljenja«. »Prav zato je pomembno,« poudarja pape啪, »da zna kr拧膷anska skupnost usmeriti pogled dale膷 naprej ter pred izzivi sveta postati varuhinja hrepenenja po veri, ki prebiva v srcu vsakega 膷loveka.«

»Pri tem prizadevanju je 拧e posebej nujno, da se posebno pozornost usmeri na tiste dru啪ine, ki so iz razli膷nih razlogov duhovno bolj oddaljene: tiste, ki se ne 膷utijo vklju膷ene, ki pravijo, da jih ne zanima, ali pa se 膷utijo izklju膷ene iz skupnih poti, a bi prav tako 啪elele biti na nek na膷in del skupnosti, v kateri bi rasle in s katero bi hodile. Koliko ljudi danes ignorira povabilo k sre膷anju z Bogom!«

Iluzorni 啪ivljenjski modeli, kjer ni prostora za vero

Sveti o膷e nadaljuje, da pa 啪al »vedno bolj raz拧irjena 鈥減rivatizacija鈥� vere pogosto prepre膷uje tem bratom in sestram, da bi spoznali bogastvo in darove Cerkve, ki je kraj milosti, bratstva in ljubezni«.

»Tako se mnogi 鈥� kljub zdravim in svetim 啪eljam, medtem ko iskreno i拧膷ejo oporne to膷ke, da bi se povzpeli po lepih poteh 啪ivljenja in polnega upanja 鈥�, zana拧ajo na la啪ne opore, ki ne vzdr啪ijo te啪e njihovih najglobljih 啪elja, jih pustijo znova drseti navzdol, s 膷imer jih oddaljujejo od Boga in jih pustijo potoniti v morju posvetnih te啪enj.«

 »Med njimi so mame, o膷etje, otroci, mladi in najstniki, v膷asih odtujeni zaradi iluzornih 啪ivljenjskih modelov, kjer ni prostora za vero in h katerim v veliki meri prispeva izkrivljena podoba medijev, ki so sami po sebi potencialno dobri, kot so dru啪bena omre啪ja, ampak 拧kodljivi, 膷e postanejo sredstvo zavajajo膷ih sporo膷il.«

Iz voda zla in smrti re拧evati s sre膷anjem s Kristusom

Po pape啪evih besedah pa Cerkev pri njenem pastoralnem in misijonarskem prizadevanju 啪ene prav »啪elja, da bi 拧la 鈥渓ovit鈥� to 膷love拧tvo in ga s sre膷anjem s Kristusom re拧ila iz voda zla in smrti«.

»Morda mnogi mladi, ki v dana拧njih dneh izberejo skupno 啪ivljenje namesto kr拧膷anskega zakona, v resnici potrebujejo nekoga, ki jim bo na konkreten in razumljiv na膷in, zlasti z 啪ivljenjskim zgledom, pokazal, kaj je dar zakramentalne milosti in kak拧na mo膷 prihaja iz njega; da jim bo pomagal razumeti 鈥渓epoto in veli膷ino poklicanosti v ljubezen in slu啪enje 啪ivljenju鈥�, ki ga Bog podarja zakoncem (sv. Janez Pavel II., , 1).«

Prav tako mnogi star拧i pri vzgoji otrok v veri »potrebujejo skupnosti, ki jih podpirajo pri ustvarjanju pogojev za sre膷anje z Jezusom, »kraje, kjer se uresni膷uje ob膷estvo ljubezni, ki najde svoj kon膷ni vir v samem Bogu« ().

Postati ribi膷i dru啪in, parov, mladih ...

»Vera je predvsem odgovor na pogled ljubezni,« izpostavi sveti o膷e in opozori na najve膷jo napako, ki jo lahko naredimo kot kristjani, in sicer »da se pretvarjamo, da je Kristusova milost v njegovem zgledu in ne v daru njegove osebe« (Sv. Avgu拧tin, Contra Iulianum opus imperfectum, II, 146).«

»Kolikokrat smo v morda ne tako oddaljeni preteklosti pozabili na to resnico in kr拧膷ansko 啪ivljenje predstavili predvsem kot skupek zapovedi, ki jih je treba izpolnjevati, 膷udovito izku拧njo sre膷anja z Jezusom, Bogom, ki se nam daruje, pa smo nadomestili z moralisti膷no religijo, ki je te啪ka, neprivla膷na in v dolo膷enih pogledih nedosegljiva v konkretnosti vsakdanjega 啪ivljenja.«

Dodaja, da je v tak拧nem kontekstu najprej naloga 拧kofov, naslednikov apostolov in pastirjev Kristusove 膷rede, da »vr啪ejo mre啪e v morje in postanejo 鈥渞ibi膷i dru啪in鈥�«. Poklicani pa so tudi laiki, da se vklju膷ijo v to poslanstvo in ob posve膷enih slu啪abnikih postanejo 鈥渞ibi膷i鈥� parov, mladih, otrok, mo拧kih in 啪ensk vseh starosti in stanov, da bodo vsi lahko sre膷ali Njega, ki edini lahko re拧uje«. »Vsak med nami je namre膷 s krstom postavljen za duhovnika, kralja in preroka za brate ter je 鈥溑緄vi kamen鈥� (prim. 1 Pt 2,4-5) za izgradnjo Bo啪je zgradbe 鈥渧 bratskem ob膷estvu, v harmoniji Duha, v so啪itju razli膷nosti鈥� (Homilija, 18. maj 2025).«

Kako dru啪inam pomagati, da se sre膷ajo z vero

Sveti o膷e povabi udele啪ence sre膷anja, naj se »pridru啪ijo prizadevanjem, s katerimi vsa Cerkev i拧膷e te dru啪ine, ki se same ne pribli啪ujejo ve膷«; da bi »razumeli, kako hoditi z njimi in kako jim pomagati sre膷ati vero, da bi enkrat tudi same postale 鈥渞ibi膷i鈥� drugih dru啪in«.

»Ne dopustite, da bi vam te啪ke situacije, pred katerimi se boste zna拧li, vzele pogum. Res je, danes so dru啪ine ranjene na mnogo na膷inov, a 鈥渆vangelij dru啪ine goji tudi tista semena, ki 拧e niso dozorela, in mora negovati tista drevesa, ki so se posu拧ila, in jih ne smemo zanemarjati鈥� (Fran膷i拧ek, , 76).«

Biti blizu, prisluhniti, odpreti se za novosti

Kot poudari pape啪, je zato zelo potrebno »spodbujati sre膷anje z Bo啪jo ne啪nostjo, ki spo拧tuje in ljubi zgodbo vsakega 膷loveka«. »Ne gre za to, da bi na te啪ka vpra拧anja dajali nagle odgovore, ampak prej za to, da postanemo blizu osebam, jih poslu拧amo, pri tem pa posku拧amo skupaj z njimi razumeti, kako pristopiti k te啪avam, pripravljeni, da se odpremo, ko je treba, za nove kriterije vrednotenja in druga膷ne na膷ine delovanja, kajti vsaka generacija je druga膷na od prej拧nje in prina拧a svoje lastne izzive, sanje in vpra拧anja. A sredi mnogih sprememb Jezus Kristus ostaja 鈥渋sti, v膷eraj in danes in na veke鈥� (Heb 13,8). Zatorej, 膷e ho膷emo dru啪inam pomagati 啪iveti radostne poti ob膷estva in biti semena vere drug za drugega, je treba najprej gojiti in obnoviti na拧o identiteto vernikov.«

笔补辫别啪 Leon XIV. sklene s spodbudo, naj pomagajo dru啪inam, da bodo pogumno prisluhnile Kristusovi ponudbi in vabilu Cerkve: »Sveti Duh naj vas vodi pri razlo膷evanju kriterijev in na膷inov cerkvenega prizadevanja, namenjenega podpori in vlaganju v dru啪insko pastoralo.«