杏MAP导航

Homilija kardinala Gambettija

Evangeljski odlomek je dobro znan. Gre za veli?asten prizor vesoljnega zna?aja: vsa ljudstva, ki ?ivijo skupaj na edinem polju, ki je svet, so zbrani pred Sinom ?lovekovim, ki sedi na prestolu svoje slave, da bi sodil.
Sporo?ilo je jasno: v ?ivljenju vseh, tako vernih kot nevernih, obstaja trenutek lo?evanja. Na dolo?eni to?ki nekateri za?nejo biti dele?ni Bo?jega veselja, drugi pa za?nejo trpeti neizmerno bole?ino resni?ne osamljenosti, saj so izklju?eni iz Kraljestva in v svojih du?ah ostajajo obupano sami.

Italijanski prevod (Italijanska ?kofovska konferenca) govori o ovcah in kozah, da lo?i obe skupini. Gr??ina pa poleg ?enskega spola próbata – ?reda, ovce – uporabi èrífia, ki ozna?uje predvsem kozle, samce te vrste. Ovce, ki se ne upirajo, so zveste, krotke, skrbijo za jagnjeta in naj?ibkej?e v ?redi, vstopijo v kraljestvo, ki je zanje pripravljeno od stvarjenja sveta; kozlom, ki ho?ejo neodvisnost, z rogovi kljubujejo pastirju in drugim ?ivalim, kot znak prevlade ska?ejo ?ez druge koze, ob nevarnosti mislijo nase in ne na preostalo ?redo, je namenjen ve?ni ogenj. Povsem naravno je, da se vpra?amo: katerega izmed teh dveh slogov utele?amo na osebni in institucionalni, na cerkveni ravni v splo?nem?

  (VATICAN MEDIA Divisione Foto)

Tako je o?itno, da pripadnost ali nepripadnost Bo?jemu kraljestvu ni odvisna od eksplicitnega poznavanja Kristusa: Gospod, kdaj smo te videli la?nega … ?ejnega … tujca … nagega … bolnega ali v je?i?
V gr?kem besedilu Matej glagol »videti« izrazi z òráo, kar pomeni videti v globino, zaznati, razumeti. Z drugimi besedami: Gospod, kdaj smo te »razumeli«, »zaznali«, »opredelili«? Jezusov odgovor da razumeti, da soudele?be pri Bo?jem veselju ne zagotavlja izpoved vere, teolo?ko poznavanje ali udele?ba pri zakramentih, ampak kvalitativna in kvantitativna vklju?enost v ?love?ko bridkost najmanj?ih bratov. In posebnost ?love?kega je kraljevsko dostojanstvo Jezusa iz Nazareta, ki je v svojem zemeljskem ?ivljenju v vsem delil ?ibkost na?e narave, vse do te mere, da je bil zavr?en, preganjan in kri?an.

Navsezadnje prilika o poslednji sodbi razodeva skrivnost, na kateri stoji svet: Beseda je postala meso, to je – navajam Elia Citteria – »Bog je ?elel postati solidaren s ?love?tvom do te mere, da se tisti, ki se dotakne ?loveka, dotakne Boga; kdor spo?tuje ?loveka, spo?tuje Boga; kdor prezira ?loveka, prezira Boga«.

Prilika namre? razkriva najvi?je dostojanstvo ?love?kih dejanj, opredeljenih v odnosu s so?utjem, solidarnostjo, ne?nostjo, bli?ino v ?love?nosti. V verzih, s katerimi se je Edith Bruck ?elela posloviti od pape?a Fran?i?ka (Osservatore Romano, 23. april 2025), vidim poeti?ni izraz tak?ne ?love?nosti v Fran?i?ku. Edith Bruck pravi:

Izgubili smo ?loveka, ki ?ivi v meni.
?loveka, ki je ljubil, bil ganjen, jokal, prosil za mir, se smejal, poljubljal, objemal, kazal in vzbujal ?ustva, ?iril toplino.
Ljubezen ljudi vseh barv in povsod ga je pomlajevala.
Ironija in duhovitost sta ga naredili modrega.
Njegova ?love?nost je bila nalezljiva, omeh?ala je tudi kamne.
Kar ga je ozdravilo bolezni, je bila njegova zdrava vera, ukoreninjena v nebesih.

Zaradi kr??anske ?love?nosti je Cerkev dom za vse. Kako aktualne so besede pape?a Fran?i?ka med pogovorom z jezuiti v Lizboni leta 2023. Vsi, vsi, vsi so poklicani ?iveti v Cerkvi: tega nikoli ne pozabite!

Kot navajajo Apostolska dela, je Peter to jasno povedal: Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temve? mu je v vsakem narodu v?e? tisti, ki se ga boji in pravi?no dela.
Odlomek v prvem berilu je zaklju?ek Petrovega sre?anja s pogani, s Kornelijem in njegovo dru?ino (Apd 10); gre za prizor, ki v globalizirani, sekularizirani dobi, ?ejni Resnice in Ljubezni, kot je na?a, s Petrovo dr?o ka?e pot evangelizacije: odprtost za ?loveka brez zadr?kov, zastonjsko zanimanje za druge, ne zaradi prozelitizma, podelitev izku?enj in poglabljanje, da bi vsakemu mo?kemu in ?enski pomagali dati priznanje ?ivljenju, milosti ustvarjenine, in ko bodo videli, da je v?e? Bogu – bi rekel sveti Fran?i?ek Asi?ki (Rnb XVI, 43) –, oznanjevanje evangelija, oziroma razodetje Jezusove bo?je ?love?nosti v zgodovini; da bi vabili ljudstva k veri v Kristusa, ki je »nor v ljubezni« do ?loveka, kot u?i sveta Katarina Sienska, katere praznik se obhaja danes v Italiji. Tako se bo lahko za vse razvila polna vrednost izpovedi vere, zdrave teologije in zakramentov, ki z vsakr?nimi milostmi bogatijo ?ivljenje v duhu in telesu.

Naj nam Marija, poni?na Gospodova slu?abnica, ki je svetu dala Zveli?arja, ka?e pot pristnega u?en?evstva in oznanjevanja.