杏MAP导航

Vatican News

Kakor ovce brez pastirja

Uvodoma je kardinal Reina dejal, da je v teh dneh »Rim ljudstvo, ki ?aluje za svojim ?kofom; ljudstvo, ki se je skupaj z drugimi ljudstvi postavilo v vrsto in na razli?nih krajih v mestu na?lo prostor, kjer jo?e in moli, kakor ovce brez pastirja.
Ovce brez pastirja: gre za prispodobo, ki nam pomaga, da ponovno sestavimo ob?utke teh dni in se poglobimo v podobo iz Janezovega evangelija: p?eni?no zrno, ki mora umreti, da bi obrodilo sad. Gre za priliko, ki govori o pastirjevi ljubezni do ?rede.«

V iskanju prvega Jezusovega pastrija na zemlji

V nadaljevanju homilije je vikar za rimsko ?kofijo dejal, da se Jezus, resni?ni pastir zgodovine, ki potrebuje njegovo zveli?anje, zaveda te?e, ki jo nosi vsak izmed kardinalov pri nadaljevanju Jezusovega poslanstva, zlasti ko bodo iskali »prvega izmed njegovih pastirjev na zemlji«.

  (ANSA)

V pri?akovanju novega neba in nove zemlje

Tako kot v ?asu prvih u?encev po besedah kardinala Reine tudi danes »obstajajo uspehi in tudi neuspehi, utrujenost in strah«. Prikradejo se sku?njave in zakrijejo to, kar je edino pomembno: ?eleti, iskati, delati v pri?akovanju »novega neba in nove zemlje«.

Ne ?as taktik, ampak vstopanja v Bo?je sanje

»To ne more biti ?as za vzpostavljanje ravnote?ja, za taktike, previdnosti; ?as, ki sledi instinktu, da bi se obrnili nazaj, ali ?e huje, za ma??evanje in zavezni?tva mo?i, ampak je potrebna radikalna pripravljenost, da vstopimo v Bo?je sanje, zaupane na?im ubogim rokam,« je dejal kardinal in spomnil na besede iz knjige Razodetja: »Jaz, Janez, sem videl sveto mesto, novi Jeruzalem, ki se je spu??alo z neba od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ozalj?ana za svojega ?enina.«
»Spri?o te novosti se ne moremo prepustiti miselni in duhovni lenobi, ki nas ve?e na oblike izku?nje Boga in cerkvenih praks, ki smo jih poznali v preteklosti in za katere ?elimo, da bi se ponavljale v neskon?nost, podvr?eni strahu pred izgubami, povezanimi s potrebnimi spremembami.

  (ANSA)

Petrov ?oln potrebuje ?iroko jadranje

Mislim na ?tevilne procese reform v ?ivljenju Cerkve, ki jih je spro?il pape? Fran?i?ek in ki presegajo versko pripadnost. Ljudje so ga prepoznali kot vesoljnega pastirja in Petrov ?oln potrebuje to ?iroko jadranje, ki presega meje in presene?a.
Ti ljudje v svojih srcih nosijo nemir in zdi se mi, da v njih vidim vpra?anje: kaj se bo zgodilo s procesi, ki so se za?eli,« je poudaril kardinal Reina in dodal, da bi morala biti dol?nost kardinalov »razlo?evati in urediti to, kar se je za?elo«, v lu?i tega, kar od njih zahteva njihovo poslanstvo, »v smeri novega neba in nove zemlje, ozalj?ati Nevesto za ?enina«. Spomnil je, da bi se lahko zgodilo, da bi »posku?ali oble?i Nevesto v skladu s posvetnimi koristmi, ki jih vodijo ideolo?ke zahteve, ki razdirajo enost Kristusovih obla?il«.

Kaj danes pomeni iskati pastirja

»Iskati pastirja danes pomeni predvsem iskati voditelja, ki se zna soo?ati s strahom pred izgubami spri?o zahtev evangelija.
Iskati pastirja, ki ima Jezusov pogled, epifanijo Bo?je ?love?kosti v svetu, ki ima ne?love?ke poteze.
Iskati pastirja, ki potrjuje, da moramo hoditi skupaj, sestavljati slu?be in karizme: smo Bo?je ljudstvo, postavljeno, da bi oznanjevali evangelij.«

Jezusovo in Mojzesovo so?utje

Kardinal Reina je zatem poudaril Jezusovo so?utje do ljudi, ki mu sledijo, »ovce brez pastirja«, za katere nih?e ne skrbi. On je »njihov Kruh, ki ne razo?ara, njihova voda, ki brez pote?i ?ejo, balzam, ki zaceli njihove rane«. Enako so?utje je imel tudi Mojzes, ki je ob koncu svojih dni »gledal mno?ico, ki jo je vodil«, in prosil »Gospoda, naj se ljudstvo ne spremeni v ?redo brez pastirja«. Ta molitev je po besedah kardinala vikarja zdaj molitev celotne Cerkve »ter vseh ?ensk in mo?kih, ki prosijo za vodstvo in oporo v naporih ?ivljenja«.

  (ANSA)

Sejati s svojim ?ivljenjem

Jezusov zgled je zgled dobrega pastirja, »ki seje s svojo smrtjo, odpu??a sovra?nikom in daje prednost njihovemu zveli?anju, zveli?anju vseh, namesto svojemu«. ?e ho?emo biti zvesti Gospodu, »p?eni?nemu zrnu, ki je padlo v zemljo, moramo to storiti tako, da sejemo s svojim ?ivljenjem«.
Ob tem je kardinal Reina spomnil na besede Psalma: »Tisti, ki sejejo v solzah, ?anjejo z vriskanjem.« »So ?asi, kot je na?, ko tako kot pri kmetu, ki ga omenja psalmist, setev postane skrajna gesta, ki jo prevzame radikalnost dejanja vere. Gre za ?as lakote, seme, posejano v zemljo, je vzeto iz zadnje zaloge, brez katere bi ?lovek umrl. Kmet joka, ker se zaveda, da to zadnje dejanje od njega zahteva, da tvega svoje ?ivljenje.«

Obljuba radostne ?etve

»Toda Bog ne zapusti svojega ljudstva, ne pusti svojih pastirjev samih, ne bo dopustil, kot pri svojem Sinu, da bi ostali v grobu zemlje. Na?a vera prina?a obljubo radostne ?etve, ki pa bo morala iti skozi smrt semena, ki je na?e ?ivljenje.«

Hvala, pape? Fran?i?ek

»Ta skrajna, popolna, iz?rpavajo?a gesta sejalca me spominja na pape?a Fran?i?ka na veliko no?; na njegovo neutrudno izlitje samega sebe v blagoslovu in objemu svojega ljudstva, dan pred smrtjo. Zadnje dejanje njegove neutrudne setve oznanjevanja Bo?jega usmiljenja. Hvala, pape? Fran?i?ek.«