杏MAP导航

Homilija kardinala Giovannija Battista Reja, dekana kardinalskega zbora

Na tem veli?astnem trgu sv. Petra, na katerem je pape? Fran?i?ek tolikokrat obhajal evharistijo in vodil velika sre?anja v teku teh 12 let, smo se zbrali v molitvi okrog njegovih posmrtnih ostankov z ?alostnim srcem, v oporo pa nam je gotovost vere, ki nam zagotavlja, da se ?love?ko ?ivljenje ne kon?a v grobu, ampak v O?etovi hi?i v sre?nem ?ivljenju, ki ne bo poznalo zahoda.

V imenu kardinalskega zbora vse pozdravljam in se zahvaljujem za va?o navzo?nost. Globoko ob?uteno in spo?tljivo pozdravljam ter se ?ivo zahvaljujem ?tevilnim voditeljem dr?av, predsednikom vlad in uradnim delegacijam, ki so pri?li iz ?tevilnih dr?av, da bi izrazili naklonjenost, ?ast in spo?tovanje do pape?a, ki nas je zapustil.

Ljudski glas, poln izrazov naklonjenosti in so?utja, ki smo jim bili pri?a v teh dneh po njegovem odhodu s te zemlje v ve?nost, nam pove, kako mo?no se je intenzivni pontifikat pape?a Fran?i?ka dotaknil duha in srca.

  (ANSA)

Njegova zadnja podoba, ki bo ostala v na?ih o?eh in v na?ih srcih, je podoba prej?nje nedelje, na praznik velike no?i, ko je pape? Fran?i?ek kljub resnim zdravstvenim te?avam ?elel podeliti blagoslov z balkona bazilike svetega Petra in se nato spustiti na ta trg, da bi iz odprtega papamobila pozdravil vso veliko mno?ico, zbrano tukaj pri velikono?ni ma?i.
S svojo molitvijo ?elimo zdaj izro?iti du?o ljubljenega pape?a Bogu, naj mu podeli ve?no sre?o v sijo?em in slavnem obzorju svoje neizmerne ljubezni.

Razsvetljuje in vodi nas evangeljski odlomek, v katerem je zazvenel Kristusov glas, ko je prvega med apostoli vpra?al: »Peter, ali me ljubi? bolj kakor tile?« Petrov odgovor je bil nagel in iskren: »Gospod, ti vse ve?, ti ve?, da te ljubim.« In Jezus mu je zaupal veliko poslanstvo: »Pasi moje ovce.« To bo stalna naloga Petra in njegovih naslednikov, slu?enje ljubezni po zgledu U?itelja in na?ega Gospoda Jezusa Kristusa.

Kljub svoji krhkosti in trpljenju ob koncu se je pape? Fran?i?ek odlo?il, da bo do zadnjega dne svojega zemeljskega ?ivljenja hodil po tej poti podarjanja samega sebe. ?el je po stopinjah svojega Gospoda, dobrega Pastirja, ki je svoje ovce ljubil do te mere, da je zanje dal svoje ?ivljenje. To je storil z mo?jo in vedrino, blizu svoji ?redi, Bo?ji Cerkvi.

  (ANSA)

Ko je bil kardinal Bergoglio 13. marca 2013 na konklavu izvoljen za naslednika pape?a Benedikta XVI., je imel za seboj leta redovni?kega ?ivljenja v Dru?bi Jezusovi, predvsem pa je bil obogaten z izku?njo 21-letnega pastoralnega slu?enja v nad?kofiji Buenos Aires, najprej kot pomo?ni ?kof, nato kot ?kof pomo?nik in slednji? kot nad?kof.

Odlo?itev za ime Fran?i?ek se je takoj pokazala kot izbira programa in sloga, na katerem je ?elel utemeljiti svoj pontifikat, ko se je sku?al navdihovati pri duhu svetega Fran?i?ka Asi?kega.
Pape? Fran?i?ek je vedno ohranil svoj temperament in na?in pastoralnega vodenja ter takoj dal pe?at s svojo mo?no osebnostjo pri vodenju Cerkve, pri ?emer je vzpostavil neposreden stik s posamezniki in z ljudstvom. ?elel je biti blizu vsem, izrazito je bil pozoren do ljudi v te?avah, se brezmejno trudil predvsem za zadnje na zemlji, za odrinjene na rob dru?be. Bil je pape? sredi ljudi z odprtim srcem za vse. Bil je tudi pape?, ki je bil pozoren na novosti, ki so se pojavljale v dru?bi, in na to, kar je Sveti Duh spodbujal v Cerkvi.

S svojim zna?ilnim besednjakom ter jezikom, bogatim s podobami in metaforami, je vedno sku?al probleme na?ega ?asa osvetliti z modrostjo evangelija, ponuditi odgovor v lu?i vere in nas spodbuditi, naj kot kristjani ?ivimo izzive in protislovja teh let sprememb, ki jih je rad ozna?il kot »sprememba dobe«.
Bil je zelo spontan in je neformalno nagovarjal vse, tudi ljudi, ki so bili dale? od Cerkve.

Bogat s ?love?ko toplino in globoko ob?utljiv za dana?nje dramati?ne razmere je pape? Fran?i?ek resni?no delil skrbi, trpljenje, upanje na?ega ?asa ter se razdajal v tola?enju in spodbujanju s sporo?ilom, ki je zmoglo neposredno in nemudoma dose?i srca ljudi.
Njegova karizma sprejemanja in poslu?anja, zdru?ena z na?inom ravnanja, zna?ilnim za dana?nje ?utenje, se je dotaknila src in posku?ala prebuditi moralne in duhovne energije.

Prvenstvo evangelizacije je bilo vodilo njegovega pontifikata, v katerem je z jasnim misijonarskim pe?atom ?iril veselje evangelija, kar je bil tudi naslov njegove prve apostolske spodbude Evangelii gaudium. Veselje, ki z zaupanjem in upanjem napolnjuje srca tistih, ki se predajajo Bogu.

Rde?a nit njegovega poslanstva je bilo tudi prepri?anje, da je Cerkev dom za vse; dom z vedno odprtimi vrati. Ve?krat se je zatekel k podobi Cerkve kot »poljske bolni?nice« po bitki, v kateri je veliko ranjencev; Cerkve, ki ?eli odlo?no poskrbeti za te?ave ljudi in velike stiske, ki razdvajajo sodobni svet; Cerkve, ki se je sposobna skloniti nad vsakega ?loveka, ne glede na vero ali polo?aj, in zdraviti njegove rane.

  (ANSA)

Brez ?tevila je njegovih gest in pozivov v korist beguncev in razseljenih oseb. Prav tako je nenehno vztrajal pri prizadevanjih v prid ubogim.

Pomenljivo je, da je bilo prvo potovanje pape?a Fran?i?ka na Lampeduso, otok, ki simbolizira dramo migracij, saj je na tiso?e ljudi tam utonilo v morju. V istem duhu je bilo tudi potovanje na Lezbos skupaj z ekumenskim patriarhom in atenskim nad?kofom ter obhajanje svete ma?e na meji med Mehiko in Zdru?enimi dr?avami Amerike ob njegovem potovanju v Mehiko.

Med 47 napornimi apostolskimi potovanji bo na poseben na?in ostalo zapisano v zgodovino potovanje v Irak leta 2021, ki ga je opravil kljub vsem tveganjem v tistem trenutku. To te?avno apostolsko potovanje je bilo balzam na odprte rane ira?kega ljudstva, ki je toliko trpelo zaradi ne?love?kega delovanja ISIS. To je bilo tudi pomembno potovanje za medverski dialog, ?e eno pomembno razse?nost njegovega pastoralnega dela. Z apostolskim obiskom leta 2024 v ?tirih azijskih in oceanijskih dr?avah je pape? dosegel »najbolj obrobno obrobje sveta«.

  (ANSA)

Pape? Fran?i?ek je vedno v sredi??e postavljal evangelij usmiljenja in vedno znova poudarjal, da se Bog ne naveli?a odpu??ati: vedno odpusti ne glede na polo?aj ?loveka, ki prosi za odpu??anje, in ga vrne na pravo pot.
In zato je dolo?il izredno sveto leto usmiljenja in poudaril, da je usmiljenje »srce evangelija«. Usmiljenje in veselje evangelija sta klju?ni besedi pape?a Fran?i?ka.

V nasprotju s kulturo odmetavanja je govoril o kulturi sre?anja in kulturi solidarnosti. Tema bratstva se je v ?ivahnih tonih prepletala skozi ves njegov pontifikat. V svoji okro?nici Fratelli tutti je ?elel o?iviti svetovno prizadevanje za bratstvo, saj smo vsi otroci istega O?eta, ki je v nebesih. Pogosto nas je z vso mo?jo spomnil, da vsi pripadamo isti ?love?ki dru?ini. In da se nih?e ne more re?iti sam.

Leta 2019 je pape? Fran?i?ek med potovanjem v Zdru?ene arabske emirate podpisal listino o »?love?kem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje«, v kateri je spomnil na skupno o?etovstvo Boga.
Z okro?nico Laudato si' je nagovoril ljudi po vsem svetu in jih opozoril na dol?nosti in odgovornost do skupnega doma.

  (ANSA)

Pape? Fran?i?ek je ob ?tevilnih vojnah, ki so v zadnjih letih divjale, z ne?love?kimi grozotami, ne?tetimi smrtmi in uni?enjem, nenehno povzdigoval svoj glas in prosil za mir ter pozival k razumnosti, k iskrenim pogajanjem za iskanje mo?nih re?itev, saj vojna – je dejal – pomeni le smrt ljudi, uni?enje domov, uni?enje bolni?nic in ?ol. Vojna vedno pusti – to so njegove besede – svet v slab?em polo?aju, kot je bil prej: vojna je vedno bole? in tragi?en poraz za vse.
»Graditi mostove in ne zidov« je bil njegov poziv, ki ga je ve?krat ponovil, slu?enje veri pa je kot naslednik apostola Petra vedno povezoval s slu?enjem ?loveku v vseh njegovih razse?nostih.

V duhovni povezanosti z vsem kr??anskim svetom smo tu v velikem ?tevilu, da bi molili za pape?a Fran?i?ka, da bi ga Bog sprejel v neizmernost svoje ljubezni.

Pape? Fran?i?ek je imel navado svoje govore in osebna sre?anja zaklju?iti z besedami: »Ne pozabite moliti zame!«
Zdaj, dragi pape? Fran?i?ek, pa mi prosimo tebe, da moli? za nas in da z nebes blagoslovi? Cerkev, blagoslovi? Rim, blagoslovi? ves svet, kot si to storil prej?njo nedeljo z balkona te bazilike v zadnjem objemu z vsem Bo?jim ljudstvom, v prenesenem pomenu pa tudi s celotnim ?love?tvom; s ?love?tvom, ki z iskrenim srcem i??e resnico in visoko dr?i baklo upanja.