杏MAP导航

Kardinal Parolin

Dragi bratje in sestre, vstali Jezus se prika?e svojim u?encem, medtem ko so v dvorani zadnje ve?erje, kamor so se iz strahu zaklenili z zapahnjenimi vrati (Jn 20,19). Njihovo du?evno stanje je vznemirjeno in njihovo srce je ?alostno, ker je bil U?itelj in Pastir, za katerim so hodili in zapustili vse, pribit na kri?. Do?iveli so grozne stvari in se po?utijo osirotele, same, izgubljene, ogro?ene in neza??itene.

Za?etna podoba, ki nam jo ponuja to nedeljo evangelij, lahko dobro predstavlja tudi stanje duha vseh nas, Cerkve in vsega sveta. Pastir, ki ga je Gospod dal svojemu ljudstvu, pape? Fran?i?ek, je kon?al svoje zemeljsko ?ivljenje in nas zapustil. Bole?ina ob njegovi smrti, ob?utek ?alosti, ki nas preplavlja, nemir, ki ga ?utimo v srcu, ob?utek zmedenosti. Vse to do?ivljamo, kot apostoli, o?alo??eni zaradi Gospodove smrti.

Vendar pa nam evangelij pravi, da prav v teh trenutkih teme Gospod prihaja k nam z lu?jo vstajenja, da razsvetli na?a srca. Pape? Fran?i?ek nas je na to spominjal ?e od svoje izvolitve in je to pogosto ponavljal ter v sredi??e svojega pontifikata postavil tisto veselje evangelija, ki – kot je zapisal v Evangelii gaudium – »napolnjuje srce in celotno ?ivljenje tistih, ki se sre?ajo z Jezusom; tistih, ki dovolijo, da jih odre?i greha, ?alosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rojeva in o?ivlja veselje« (?t. 1).

Velikono?no veselje, ki nas podpira v ?asu preizku?enj in ?alosti, je nekaj, ?esar se danes na tem trgu lahko skoraj dotaknemo. Vidi se vtisnjeno predvsem na va?ih obrazih, dragi otroci in mladostniki, ki ste z vsega sveta pri?li na praznovanje jubileja. Prihajate iz mnogih krajev: iz vseh italijanskih ?kofij, iz Evrope, od Zdru?enih dr?av Amerike do Latinske Amerike, od Afrike do Azije, iz Zdru?enih arabskih emiratov ... Z vami je resni?no to dopoldne na Trgu sv. Petra prisoten ves svet!

Vam torej namenjam poseben pozdrav, namenjam ga ?kofom, ki so vas spremljali in duhovnikom, katehistom, animatorjem va?ih skupin. Gre za poseben pozdrav, ki vsebuje ?eljo, da bi za?utili objem Cerkve in ljubezen pape?a Fran?i?ka, ki bi vas rad sre?al, pogledal v o?i, ?el med vas in vas pozdravil.

Ko se soo?ate s ?tevilnimi izzivi, s katerimi ste poklicani soo?iti se – spomnim se na primer tehnologije in umetne inteligence, ki sta ?e posebej zna?ilna za na? ?as – nikoli ne pozabite hraniti svojega ?ivljenja z resni?nim upanjem, ki ima obraz Jezusa Kristusa, ?ivega in Vstalega v svoji Cerkvi. Z Njim ne bo ni? preveliko ali prezahtevno! Z njim ne boste nikoli sami ali prepu??eni sami sebi, niti v najhuj?ih in najte?jih trenutkih svojega ?ivljenja! Prihaja, da vas sre?a tam, kjer ste, da vam da pogum za ?ivljenje; pogum, da podeljujete svoje izku?nje, svoje misli, svoje darove, svoje sanje; pogum, da vidite v obrazih bli?njih ali daljnih brata ali sestro, ki jih je potrebno imeti rad in katerim imate toliko za dati in od katerih imate isto?asno toliko za prejeti; pogum, ki vam pomaga biti velikodu?ni, zvesti in odgovorni v ?ivljenju, ki vas ?aka, da bi razumeli, kaj v ?ivljenju najve? velja. To je ljubezen, ki vse razume in vse upa (prim. 1 Kor 13,7).

Danes, na drugo velikono?no nedeljo, belo nedeljo, obhajamo praznik usmiljenja. Prav O?etovo usmiljenje, ki presega na?e omejitve in na?a prera?unavanja, je tisto, kar je zaznamovalo u?iteljstvo pape?a Fran?i?ka in njegovo intenzivno apostolsko dejavnost, skupaj s skrbjo, da bi jo oznanjali in delili z vsemi – oznanjevanje dobre novice, evangelizacija – kar je bil program njegovega pape?evanja. Spomnil nas je, da je »usmiljenje« ime za Boga in zato nih?e ne more omejiti Njegove usmiljene ljubezni, s katero nas ?eli povzdigniti in narediti nove ljudi.

Pomembno je, dragi bratje in sestre sprejeti kot dragocen zaklad to oznako, pri kateri je pape? Fran?i?ek tako vztrajal. In – dovolite mi re?i – na?a ljubezen do njega, ki se ka?e v teh urah, ne sme ostati preprosto ?ustvo trenutka. Njegovo dedi??ino moramo sprejeti in narediti, da postane ?iveto ?ivljenje, da se odpremo Bo?jemu usmiljenju in postanemo usmiljeni drug do drugega.

Usmiljenje nas vra?a v srce vere. Opominja nas, da svojega odnosa z Bogom in na?ega biti Cerkev ne smemo razlagati po ?love?kih ali posvetnih kategorijah, kajti dobra novica evangelija je predvsem odkritje, da nas ljubi Bog, ki ima do vsakega izmed nas globoko usmiljenje in ne?nost, ne glede na na?e zasluge. Opominja nas tudi, da je na?e ?ivljenje tkano z usmiljenjem. Po padcih lahko vstanemo in gledamo v prihodnost le, ?e imamo nekoga, ki nas brezmejno ljubi in nam odpu??a. In zato smo poklicani k prizadevanju, da svojih odnosov ne ?ivimo ve? po merilih prera?unljivosti ali zaslepljeni s sebi?nostjo, temve? tako, da se odpremo dialogu z drugimi, sprejemamo tistega, ki ga sre?amo na poti, in odpu??amo njegove slabosti in napake. Samo usmiljenje zdravi, samo usmiljenje ustvarja nov svet ter gasi ogenj nezaupanja, sovra?tva in nasilja. To je veliki nauk pape?a Fran?i?ka.

Jezus nam ka?e to usmiljeno Bo?je obli?je v svojem oznanjevanju in v dejanjih, ki jih opravlja. Kot smo sli?ali, ko se po vstajenju prika?e v dvorani zadnje ve?erje, ponuja dar miru in pravi: »Komur grehe odpustite, so jim odpu??eni, komur grehe zadr?ite, so jim zadr?ani« (Jn 20,23). Tako Vstali Gospod postavlja, da so njegovi u?enci, njegova Cerkev, orodje usmiljenja za ?love?tvo, za tiste, ki ?elijo sprejeti Bo?jo ljubezen in odpu??anje. Pape? Fran?i?ek je bil ble??e? pri?evalec Cerkve, ki se z ne?nostjo sklanja do ranjenih in zdravi z balzamom usmiljenja. Spomnil nas je, da ni miru brez prepoznavanja drugih, brez pozornosti do ?ibkej?ih, predvsem pa nikoli ne more biti miru, ?e se ne nau?imo odpu??ati drug drugemu in med seboj uporabljamo isto usmiljenje, kot ga ima Bog do na?ega ?ivljenja.

Bratje in sestre, na to nedeljo usmiljenja se z ljubeznijo spominjamo na?ega ljubljenega pape?a Fran?i?ka. Ta spomin je ?e posebej ?iv med zaposlenimi in verniki mesta Vatikan, od katerih jih je veliko tukaj in se jim ?elim zahvaliti za vsakodnevno slu?bo. Vam, vsem nam, vsemu svetu, pape? Fran?i?ek namenja svoj objem iz nebes.

Izro?imo se Bla?eni Devici Mariji, na katero je bil tako navezan, da si je izbral po?ivati v baziliki Svete Marije Velike. Naj nas varuje, posreduje za nas, bdi nad Cerkvijo, podpira pot ?love?tva v miru in bratstvu. Tako naj bo.