杏MAP导航

Vatican News

笔补辫别啪 Fran膷i拧ek se uredniku knjige »Naj 啪ivi poezija!« zahvali s kratkim lastnoro膷nim zapisom, v katerem je med drugim izrazil 啪eljo, da bi se poezija pou膷evala tudi na pape拧kih univerzah. Zatrdi, da bi morali »v svojem 啪ivljenju, pa tudi v izobra啪evanju, obnoviti okus za literaturo, sicer smo kot posu拧eni sade啪i«. »Poezija nam vsem pomaga, da smo ljudje, in danes to zelo potrebujemo,« dodaja Fran膷i拧ek.

Jezuit p. Antonio Spadaro, sicer tudi teolog in literarni kritik, h knjigi prispeva s svojim esejem ter ponuja nekaj izhodi拧膷 za razumevanje pape啪evega pristopa k literaturi. Izpostavi 拧iroko paleto piscev, ki so prispevali k njegovi formaciji, od Borgesa in Marechala do Dostojevskega, Manzonija in Danteja. 笔补辫别啪 Fran膷i拧ek 鈥� ugotavlja Spadaro 鈥� v svoj pape拧ki nauk vklju膷uje »pesni拧ki in simbolni logos kot sestavni del svojega diskurza«, kar pomeni, da navaja pesnike in pisatelje. V apostolski spodbudi Querida Amazonia na primer navede kar 17 pisateljev in pesnikov.

笔补辫别啪eva zbrana razmi拧ljanja ne poudarjajo le temeljne vloge poezije in literature pri 膷love拧ki in duhovni formaciji, da bi tako bolje razumeli sebe in druge, ampak tudi  raziskujejo pomen ustvarjalnosti in domi拧ljije v 啪ivljenju in veri ter spodbujajo uporabo novega in odlo膷nega jezika, ki je potreben za 拧irjenje evangeljskega sporo膷ila. Cerkev mora vedno bolj razumeti, kako dana拧nji 膷lovek razume samega sebe, da bi lahko razvila in poglobila svoj nauk, je dejal pape啪 v enem od intervjujev.

»Poezija mi je zelo v拧e膷,« je sveti o膷e dejal leta 2017 med sre膷anjem z ustvarjalci jezuitske revije La Civiltà Cattolica, katere urednik je prav p. Spadaro. »Poezija je polna metafor. Razumevanje metafor pomaga, da je mi拧ljenje okretno, intuitivno, pro啪no in ostroumno. Kdor ima domi拧ljijo, ne otrpne, ima smisel za humor, vedno u啪iva v sladkobi milosti in notranje svobode.«

笔补辫别啪 Fran膷i拧ek je avgusta 2024 napisal celo Pismo o vlogi literature v formaciji. »Dejanje branja je torej kot dejanje razlo膷evanja, po katerem je bralec osebno vpleten kot subjekt branja in hkrati kot objekt tega, kar bere. Ob branju nekega romana ali nekega pesni拧kega dela bralec v resnici do啪ivi izku拧njo, da ga preberejo besede, ki jih bere,« pi拧e v pismu. In 拧e: »Obnoviti moramo na膷ine odnosa do stvarnosti, ki bodo gostoljubni, ne strate拧ki, ne neposredno naravnani na rezultat, v katerih bo mogo膷e pustiti, da se poka啪e neskon膷ni prese啪ek bitja. Razdalja, po膷asnost in svoboda so zna膷ilnosti tak拧nega pristopa k stvarnosti, ki ravno v literaturi najde izrazno obliko, ki gotovo ni izklju膷na, je pa privilegirana. Tedaj literatura postane telovadnica, kjer vadimo svoj pogled za iskanje in raziskovanje resnice o ljudeh in o situacijah kot skrivnosti, polni prese啪ka pomena, ki se lahko samo delno izrazi v kategorijah, razlagalnih shemah, linearni dinamiki vzrok-u膷inek, sredstvo-cilj.«