杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je na za?etku sre?anja – potekalo je v soboto, 27. maja, udele?il pa se ga je tudi ameri?ki filmski re?iser Martin Luciano Scorsese – dejal, da so mu besede pisateljev pomagale razumeti njega samega, svet, njegov narod, pa tudi poglobiti ?love?ko srce, njegovo osebno ?ivljenje vere in celo njegovo pastoralno nalogo, tudi v sedanji slu?bi. Izpostavil je pomembnost njihovega dela in v nadaljevanju govora v ospredje postavil tri poudarke.

O?i, ki gledajo in sanjajo

»Ste o?i, ki gledajo in sanjajo. Ne le gledati, ampak tudi sanjati. Ljudje hrepenimo po novem svetu, ki ga verjetno ne bomo v celoti videli z lastnimi o?mi, pa vendar po njem hrepenimo, ga i??emo in o njem sanjamo,« je dejal pape? in pripomnil: »Ubogi mi, ?e nehamo sanjati!«

»Umetnik je ?lovek, ki s svojimi o?mi gleda in hkrati sanja, vidi globlje, prerokuje, naznanja druga?en na?in videnja in razumevanja stvari, ki jih imamo pred o?mi. Poezija namre? ne govori o realnosti tako, da za?ne pri abstraktnih na?elih, temve? s poslu?anjem realnosti same: dela, ljubezni, smrti in vseh malih velikih stvari, ki napolnjujejo ?ivljenje. In v tem smislu nam pomaga, da tudi iz glasu ?asa izmamimo Bo?ji glas. Umetnost je protistrup proti miselnosti prera?unljivosti in uniformiranosti; je izziv za na?o domi?ljijo, za na? na?in gledanja in razumevanja stvari. In v tem smislu je evangelij sam umetni?ki izziv z “revolucionarnim“ nabojem, ki ste ga poklicani izraziti s svojo genialnostjo, z besedo, ki protestira, kli?e, vpije. Danes Cerkev potrebuje va?o genialnost!«

Glas ?love?kega nemira

Zbrani umetniki pa so tudi »glas ?love?kih nemirov«, kot jih je v nadaljevanju imenoval sveti o?e. »Dobro veste, da umetni?ki navdih ni le tola?ilen, temve? tudi vznemirjajo?, saj prikazuje tako lepo kot tragi?no resni?nost ?ivljenja. Umetnost je rodovitna zemlja, na kateri se izra?ajo “polarna nasprotja“ resni?nosti, ki vedno zahtevajo ustvarjalen in ne tog jezik, sposoben prenesti mo?na sporo?ila in vizije.« Kot je pojasnil, ne misli le na vojne, dru?bene konflikte in na?e osebne egoizme, ne gre le za dru?beno kritiko. »Govorim o napetosti du?e, kompleksnosti odlo?itev, kontradiktornosti eksistence.«

»V ?ivljenju so stvari, ki jih v?asih sploh ne razumemo ali za katere ne najdemo ustreznih besed: to je va?a rodovitna zemlja, va?e polje delovanja. To je tudi prostor, kjer se pogosto do?ivi Boga.« Zato se je sveti o?e na zbrane obrnil s pro?njo, naj stopijo onkraj zaprtih in opredeljenih meja, naj so ustvarjalni in naj ne udoma?ijo svojih nemirov in nemirov ?love?tva. »S pesni?ko besedo zbirajte nemirne ?elje, ki prebivajo v ?love?kem srcu, da se ne bi ohladile in ugasnile. To delo omogo?a Duhu, da deluje, da ustvarja harmonijo znotraj napetosti in nasprotij ?love?kega ?ivljenja, da ohranja ogenj dobrih strasti in prispeva k rasti lepote v vseh njenih oblikah, tiste lepote, ki se izra?a ravno skozi bogastvo umetnosti.«

»To je va?e delo kot pesnikov, pripovedovalcev, re?iserjev, umetnikov: dati ?ivljenje, dati telo, dati besede vsemu, kar ljudje ?ivijo, ?utijo, sanjajo, trpijo, ustvarjati harmonijo in lepoto. To je evangeljsko delo, ki nam pomaga tudi bolje razumeti Boga kot velikega pesnika ?love?tva. Ali boste dele?ni kritik? V redu, prenesite breme kritike in se iz nje posku?ajte tudi kaj nau?iti. A vseeno ne prenehajte biti izvirni, ustvarjalni. Ne izgubite ?udenja nad ?ivljenjem.«

Oblikovalci ?love?ke imaginacije

Na tretjem mestu je pape? spregovoril ?e o njihovi veliki odgovornosti: »Ste med tistimi, ki oblikujejo na?o domi?ljijo.« Njihovo delo namre? vpliva tudi na »duhovno imaginacijo oseb na?ega ?asa, zlasti v zvezi s podobo Kristusa«. V na?em ?asu namre? »potrebujemo genialnost novega jezika, mo?ne zgodbe in podobe, pisatelje, poete, umetnike, ki so sposobni vpiti evangeljsko sporo?ilo svetu, pomagati nam videti Jezusa«.

»Va?e delo nam pomaga videti Jezusa, ozdraviti na?o domi?ljijo vsega, kar zakriva njegovo obli?je, ali, kar je ?e huje, vsega, kar ga ?eli ukrotiti. Ukrotiti Kristusovo obli?je, ga skoraj posku?ati opredeliti in zapreti v na?e sheme, pomeni uni?iti njegovo podobo: Kristus je vedno ve?ji, vedno je skrivnost, ki se nam nekako izmika. Te?ko ga je spraviti v okvir in obesiti na steno. To je izziv za katoli?ko imaginacijo na?ega ?asa, izziv, ki vam je izro?en: ne “razlagati“ Kristusove skrivnosti, ki je v resnici neiz?rpna, ampak se je dotakniti, jo neposredno ob?utiti, nam jo posredovati kot ?ivo resni?nost in nam omogo?iti, da dojamemo lepoto njegove obljube. Kajti njegova obljuba pomaga na?i domi?ljiji: pomaga nam, da si na nov na?in predstavljamo na?e ?ivljenje, zgodovino, prihodnost ?love?tva!«

Pape? Fran?i?ek je zbrane spodbudil, naj sanjajo ?e naprej, naj ostajajo nemirni, naj si ?e naprej »zami?ljajo besede in vizije, ki nam pomagajo brati skrivnost ?love?kega ?ivljenja in usmerjati na?e dru?be k lepoti in univerzalnemu bratstvu«. »Pomagajte nam znova odpreti na?o domi?ljijo, da bo presegla ozke meje jaza in se odprla sveti skrivnosti Boga. Pojdite naprej, ne da bi se utrudili, z ustvarjalnostjo in pogumom!«