Pape? Fran?i?ek pri katehezi o Svetem Duhu in zakramentu zakona
Svetopisemski odlomek: 1 Jn 4,7-8
Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen.
Kateheza: »Duh, Bo?ji dar.« Sveti Duh in zakrament zakona.
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Prej?nji? smo razlo?ili, kaj o Svetem Duhu izre?emo v veroizpovedi. Vendar pa se razmislek Cerkve ni ustavil pri tej kratki izpovedi vere. Nadaljeval se je, tako na Vzhodu kot na Zahodu, z delom velikih o?etov in u?iteljev. Danes bomo zbrali nekaj drobcev nauka o Svetem Duhu, ki se je razvil v latinskem izro?ilu, da bi videli, kako osvetljuje celotno kr??ansko ?ivljenje in ?e posebej zakrament zakona.
Glavni avtor tega nauka je sveti Avgu?tin, ki je razvil nauk o Svetem Duhu. Izhaja iz razodetja, da »je Bog ljubezen« (1 Jn 4,8). Ljubezen pa predpostavlja tistega, ki ljubi, tistega, ki je ljubljen, in ljubezen samo, ki ju zdru?uje. O?e je v Trojici tisti, ki ljubi, vir in za?etek vsega; Sin je tisti, ki je ljubljen, Sveti Duh pa je ljubezen, ki ju zdru?uje. Bog kristjanov je torej »edinstven« Bog, vendar ne samotarski; je enost ob?estva in ljubezni. V skladu s tem so nekateri predlagali, da Svetega Duha ne bi imenovali edninska »tretja oseba« Trojice, ampak »prva oseba mno?ine«. Z drugimi besedami, On je Mi, bo?anski Mi O?eta in Sina, vez enosti med razli?nimi osebami, samo na?elo enosti Cerkve, ki je prav »eno telo«, sestavljeno iz ve? oseb.
Kot sem ?e dejal, bi danes rad z vami razmislil predvsem o tem, kaj ima Sveti Duh povedati dru?ini. Kaj ima Sveti Duh opraviti z zakonsko zvezo? Zelo veliko, morda bistveno. In posku?al bom pojasniti, zakaj. Kr??anski zakon je zakrament podarjanja samega sebe, enega drugemu, mo?kega in ?enske. Tako je ?elel Stvarnik, ko je »ustvaril ?loveka po svoji podobi [...]: mo?kega in ?ensko je ustvaril« (1 Mz 1,27). ?love?ki par je torej prva in najosnovnej?a uresni?itev ob?estva ljubezni, ki je Trojica.
Zakonca bi morala tvoriti tudi prvo osebo mno?ine, torej »mi«. Drug pred drugim sta kot »jaz« in »ti«, pred ostalim svetom, vklju?no z otroki, pa kot »mi«. Kako lepo je sli?ati mater, ko svojim otrokom re?e: »Tvoj o?e in jaz ...«, kot je Marija rekla Jezusu, ko sta ga pri dvanajstih letih na?la v templju (prim. Lk 2,48), in o?eta, ko re?e: »Tvoja mati in jaz«, kot da sta eno. Kako zelo otroci potrebujejo to enost star?ev, o?eta in mame, in kako zelo trpijo, kadar je ni! Kako zelo trpijo otroci, ko se star?a lo?ita!
Da bi zakon ustrezal tej poklicanosti, potrebuje podporo Njega, ki je Dar, je darovalec par excellence. Tam, kjer vstopi Sveti Duh, se ponovno rodi zmo?nost darovanja samega sebe. Nekateri cerkveni o?etje so zatrjevali, da je Sveti Duh kot vzajemni dar O?eta in Sina v Trojici tudi razlog za veselje, ki vlada med njima, in se niso bali uporabljati, ko so govorili o njem, podobe gest, ki so lastne zakonskemu ?ivljenju, kot sta poljub in objem.
Nih?e ne pravi, da je tak?na enost lahek cilj, ?e najmanj pa v dana?njem svetu, vendar je to resnica stvari, kot jih je zasnoval Stvarnik, in je zato v njihovi naravi. Seveda se morda zdi, da je la?je in hitreje graditi na pesku kot na skali; toda Jezus nam pove, kak?en je rezultat (prim. Mt 7,24-27). V tem primeru torej prilike sploh ne potrebujemo, saj so posledice zakonov, zgrajenih na pesku, ?al vsem vidne, ceno pa pla?ujejo predvsem otroci. Otroci trpijo zaradi lo?itve in pomanjkanja star?evske ljubezni. O mnogih zakoncih je treba ponoviti, kar je Marija rekla Jezusu v galilejski Kani: »Vina nimajo« (Jn 2,3). Sveti Duh pa je tisti, ki na duhovni ravni ?e naprej dela ?ude?, ki ga je Jezus storil ob tisti prilo?nosti, namre? da je vodo navade spremenil v novo veselje do skupnega bivanja. To ni pobo?na iluzija: to je tisto, kar je Sveti Duh storil v ?tevilnih zakonih, ko sta se zakonca odlo?ila, da ga prikli?eta.
Zato ne bi bilo slabo, ?e bi se poleg pravnih, psiholo?kih in moralnih informacij poglobila tudi »duhovna« priprava zaro?encev na zakon. Italijanski pregovor pravi: »Med ?eno in mo?a ne postavljaj prsta.« Namesto tega obstaja »prst«, ki ga je treba postaviti med ?eno in mo?a, in to je prav »Bo?ji prst«, to je Sveti Duh!
