Kateheza o Mateju Ricciju, zgledu doslednega kr??anskega ?ivljenja
Andreja ?ervek – Vatikan
Sveti o?e je izpostavil Riccijevo vztrajnost in neomajno vero na poti na Kitajsko, kamor je prinesel kr??anstvo. Bil je izredno znanstveno podkovan, obvladal je kitajski jezik in poznal tamkaj?nje obi?aje in kulturo. Pridobil si je sloves spo?tovanega znanstvenika, a temelj njegove verodostojnosti je bilo oznanjevanje evangelija ter dosledno ?ivljenje vere. Ricci je bil dosleden v tem, kar je oznanjal, in v tem, kar je ?ivel. In k tej doslednosti smo poklicani tudi mi kristjani.
Svetopisemski odlomek: 1 Kor 9,19-20.22-23
?eprav sem osvobojen vseh, sem vendar postal slu?abnik vseh, da bi jih ?im ve? pridobil. Judom sem postal kakor Jud, da bi pridobil Jude; tistim, ki so pod postavo, kakor bi bil pod postavo, ?eprav sam nisem pod postavo, da bi pridobil tiste, ki so pod postavo. Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo re?il. Vse delam zaradi evangelija, da bi bil tudi sam dele?en njegovih obljub.
Kateheza: Pri?evalci – Matej Ricci
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Nadaljujemo kateheze o apostolski gore?nosti, torej o tistem, kar ?uti kristjan, da oznanja Jezusa Kristusa. Danes bi vam rad predstavil ?e en velik primer apostolske gore?nosti: Mateja Riccija. Do sedaj smo govorili o svetem Fran?i?ku Ksaveriju in svetem Pavlu.
Rodil se je v Macerati v italijanski pokrajini Marke. Po ?tudiju v jezuitskih ?olah in vstopu v Dru?bo Jezusovo je, navdu?en nad poro?ili misijonarjev, ki jih je sli?al, tako kot ?tevilni mladi, zaprosil, da bi ga poslali v misijone na Daljni vzhod. Po poskusu Fran?i?ka Ksaverija je petindvajset drugih jezuitov neuspe?no posku?alo vstopiti na Kitajsko. Toda Ricci in eden od njegovih sobratov sta se zelo dobro pripravila, se skrbno nau?ila kitajskega jezika in obi?ajev ter se s?asoma uspela ustaliti na jugu dr?ave. Potrebnih je bilo osemnajst let in ?tirje postanki v ?tirih razli?nih mestih, preden sta prispela v Peking, ki je bil sredi??e. Z vztrajnostjo in potrpe?ljivostjo, ki ju je spodbujala neomajna vera, je Mateju Ricciju uspelo premagati te?ave in nevarnosti, nezaupanje in nasprotovanja. Pomislite, kako je bilo v tistem ?asu prehoditi ali na konju jahati velike razdalje ... a on je ?el. Kaj je bila skrivnost Mateja Riccija? Na kak?no pot ga je popeljala gore?nost?
Vedno je sledil poti dialoga in prijateljstva z vsemi ljudmi, ki jih je sre?eval, kar mu je odprlo
?tevilna vrata za oznanjevanje kr??anske vere. Njegovo prvo delo v kitaj??ini je bil traktat O prijateljstvu, ki je imel velik odmev. Da bi se prilagodil kitajski kulturi in ?ivljenju, se je najprej obla?il kot budisti?ni menihi, kot je bil obi?aj, nato pa je spoznal, da je najbolje prevzeti na?in ?ivljenja in obla?enja u?enjakov. Poglobljeno je preu?eval njihova klasi?na besedila, da bi lahko kr??anstvo predstavil v pozitivnem dialogu s konfucijansko modrostjo in obi?aji kitajske dru?be. Temu pravimo dr?a inkulturacije. Ta misijonar je znal »inkulturirati« kr??ansko vero v dialogu, kot so to po?eli cerkveni o?etje z gr?ko kulturo.
Njegova odli?na znanstvena podkovanost je vzbudila zanimanje in ob?udovanje uglednih mo?, za?en?i z njegovim znamenitim zemljevidom sveta, zemljevidom celotnega takrat znanega sveta z razli?nimi celinami, ki je Kitajcem prvi? razkril stvarnost zunaj Kitajske, ki je bila prostranej?a, kot so si kdajkoli mislili. Poka?e jim, da je svet ve?ji od Kitajske in oni so to razumeli, saj so bili pametni. Tudi matemati?no in astronomsko znanje Riccija in njegovih misijonarskih privr?encev je prispevalo k rodovitnemu sre?anju med kulturo in znanostjo Zahoda in Vzhoda, ki bosta takrat do?ivela eno najsre?nej?ih obdobij v znamenju dialoga in prijateljstva. Dejansko delo Mateja Riccija ne bi bilo nikoli mogo?e brez sodelovanja njegovih velikih kitajskih prijateljev, kot sta bila slavna »doktor Pavel« (Xu Guangqi) in »doktor Leon« (Li Zhizao).
Vendar pa Riccijev sloves kot znanstvenika ne sme zasen?iti najglobljega vzgiba vseh njegovih
prizadevanj, to je oznanjevanja evangelija. Nadaljeval je pogovore z znanstveniki in pri?eval o svoji veri in evangeliju. Verodostojnost, pridobljena z znanstvenim dialogom, mu je dala pristojnost za predlaganje resnice kr??anske vere in morale, ki ju poglobljeno obravnava v svojih glavnih kitajskih delih, kot je npr. knjiga Resni?ni pomen Gospoda nebes.
Poleg u?enja so njegovo pri?evanje o verskem ?ivljenju, krepostih in molitvi: ti misijonarji so molili. Pridigali so, delali so politi?ne poteze in molili. To je tisto, kar spodbuja misijonarsko ?ivljenje, karitativno ?ivljenje, pomagali so drugim, bili so poni?ni, popolna nezainteresiranost za ?asti in bogastvo je mnoge njegove kitajske u?ence in prijatelje privedlo k sprejetju katoli?ke vere.
Ker so videli tako zelo inteligentnega ?loveka, modrega, zvitega v dobrem pomenu besede in zelo vernega, so govorili: »To, kar pridiga je res, ker prihaja od osebe, ki pri?uje. Pri?uje s svojim ?ivljenjem to, kar oznanja.« To je doslednost evangelizatorjev. In tak?ni moramo biti vsi mi kristjani, ki smo evangelizatorji. Lahko na pamet povem veroizpoved, lahko izre?em vse stvari, v katere verujemo, a ?e moje ?ivljenje s tem ni dosledno, to ni?emur ne slu?i. Kar ljudi privla?i, je pri?evanje doslednosti. Kristjani naj bi ?iveli tako kot govorimo. Ne se pretvarjati, da ?ivimo kot kristjani in potem ?iveti posvetno. Glejte te velike misijonarje – kot je Matej Ricci, ki je Italijan. Ko boste gledali te velike misijonarje, boste videli, da je najve?ja mo? je doslednost, bili so dosledni.
V zadnjih dneh svojega ?ivljenja je Matej Ricci tistim, ki so mu bili najbli?ji in so ga vpra?ali, kako se po?uti, »odgovarjal, da je v tistem trenutku razmi?ljal, ali sta ve?ja veselje in radost, ki ju je notranje ob?util ob misli, da je blizu svoje poti, ko bo ?el in okusil Boga, ali pa ?alost, ki bi mu jo lahko povzro?ila zapustitev tovari?ev celotnega misijona, ki ga je zelo ljubil, in slu?be, ki bi jo ?e lahko opravil za Boga, na?ega Gospoda, v tem misijonu« (S. De Ursis, Poro?ilo o M. Ricciju). To je tudi dr?a apostola Pavla (prim. Flp 1,22-24), ki je ?elel oditi h Gospodu, a je »ostajam, da vam slu?im«.
Matej Ricci je umrl v Pekingu leta 1610, star 57 let. Bil je ?lovek, ki je vse svoje ?ivljenje dal za misijon. Misijonarski duh Mateja Riccija predstavlja ?ivi aktualen vzor. Njegova ljubezen do kitajskega ljudstva je vzor. A to, kar predstavlja sedanjo pot, je njegova ?ivljenjska doslednost, pri?evanje njegovega ?ivljenja kot kristjana. Na Kitajsko je prinesel kr??anstvo. Velik je, ker je velik znanstvenik, velik, ker je pogumen, velik, ker je napisal veliko knjig, predvsem pa je velik, ker je bil dosleden v svoji poklicanosti, dosleden v ?elji, da bi sledil Jezusu Kristusu. Bratje in sestre, danes se mi, vsak med nami, v sebi vpra?ajmo: »Sem dosleden ali pa sem bolj tako tako?«
