Kateheza namenjena prvemu korejskemu duhovniku svetemu Andreju Kimu Taegonu
Andreja ?ervek – Vatikan
Sveti Andrej Kim Taegon in drugi korejski verniki so po pape?evih besedah pokazali, da lahko pri?evanje o evangeliju v ?asu preganjanja rodi veliko sadov za vero. Izpostavil je, da nam ta veliki korejski pri?evalec lahko pomaga razumeti zelo pomemben vidik apostolske gore?nosti. To je pogum, da se dvignemo, ko pademo. Ne glede na to, kako te?ka je lahko neka situacija, v?asih se celo zdi, da za evangeljsko sporo?ilo ni prostora, ne smemo odnehati in ne smemo opustiti prizadevanja za tisto, kar je bistveno v na?em kr??anskem ?ivljenju, namre? za evangelizacijo.
Svetopisemski odlomek: Mt 10,24-25.27
U?enec ni nad u?iteljem in slu?abnik ne nad svojim gospodarjem. Za u?enca je dovolj, da postane kakor njegov u?itelj, in za slu?abnika, da postane kakor njegov gospodar. ?e so hi?nega gospodarja imenovali Belcebúl, koliko bolj bodo njegove doma?e.« Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar sli?ite na uho, oznanite na strehah.
Kateheza: Pri?evalci – sveti Andrej Kim Taegon
Dragi bratje in sestre, dober dan!
V tej seriji katehez vstopamo v ?olo nekaterih svetnikov in svetnic, ki nas kot zgledni pri?evalci u?ijo o apostolski gore?nosti. Spomnimo, da govorimo o apostolski gore?nosti, ki jo moramo imeti za oznanjevanje evangelija.
Velik svetni?ki zgled vneme za evangelizacijo danes najdemo v zelo oddaljeni de?eli oziroma v korejski Cerkvi. Poglejmo mu?enca in prvega korejskega duhovnika, svetega Andreja Kima Taegona. Bil je prvi korejski duhovnik. Ali veste, da so evangelizacijo Koreje opravili laiki? Kr??eni laiki so posredovali vero, ker ni bilo duhovnikov, niso jih imeli. Pri?li so ?ele pozneje, zato so prvo evangelizacijo opravili laiki. Ali bi mi bili sposobni kaj takega? Razmislimo o tem, saj je zanimivo. Eden od teh prvih duhovnikov je bil sveti Andrej. Njegovo ?ivljenje je bilo in ostaja zgovorno pri?evanje o gore?nosti za oznanjevanje evangelija.
Pred pribli?no dvesto leti je bilo korejsko ozemlje prizori??e zelo hudega preganjanja – kristjane so preganjali. Verovati v Jezusa Kristusa je v Koreji takratnega ?asa pomenilo biti pripravljeni pri?evati vse do smrti. Zgled svetega Andreja Kima Taegona lahko razberemo iz dveh konkretnih vidikov njegovega ?ivljenja.
Prvi vidik je na?in, ki ga je moral uporabljati za sre?evanje z verniki. Ker je okolje, v katerem se je
nahajal, bilo zelo ustrahovalno, je bil svetnik prisiljen pristopati h kristjanom na neopazen na?in in vedno v navzo?nosti drugih oseb. Da bi ugotovil kr??ansko identiteto svojega sogovornika, je sveti Andrej uporabljal naslednje domisleke: najprej je bilo potrebno prepoznavno znamenje, ki je bilo ?e v naprej dogovorjeno – sre?al si se z nekim kristjanom in on je imel to znamenje na obleki ali v roki, zatem pa je skrivaj in s tihim glasom zastavil vpra?anje: »Ali si Jezusov u?enec?« Ker so pri pogovoru bile navzo?e tudi druge osebe, je moral svetnik govoriti s tihim glasom in izgovoriti le nekaj najpomembnej?ih besed. Za Andreja Kima je bil izraz, ki je povzemal celotno identiteto kristjana, »Kristusov u?enec«.
Biti Gospodov u?enec dejansko pomeni slediti mu, slediti njegovi poti. Kristjan je torej po svoji naravi nekdo, ki pridiga in pri?uje Jezusa. Vsaka kr??anska skupnost prejme to identiteto od Svetega Duha in z binko?tmi tudi vsa Cerkev (prim. Ad gentes, 2). Iz tega Duha mi prejmemo gore?nost za evangelizacijo. In ?etudi okoli??ine niso ugodne, kot v primeru Andreja Kima, se ta gore?nost ne spremeni, temve? ?e bolj pridobi na vrednosti. Sveti Andrej Kim in drugi korejski verniki so pokazali, da lahko pri?evanje o evangeliju v ?asu preganjanja rodi veliko sadov za vero.
Oglejmo si sedaj ?e drugi konkreten primer. Ko je sveti Andrej bil ?e semeni??nik, je moral najti na?in, kako naskrivaj sprejemati misijonarje, ki so prihajali iz tujine. To ni bila lahka naloga, saj je takratni re?im vsem tujcem strogo prepovedoval vstop na ozemlje. Zato je bilo te?ko najti duhovnika, ki bi pri?el v misijon – misijon so pravili laiki. Enkrat je tako dolgo hodil po snegu, ne da bi jedel, da je iz?rpan padel na tla in in bi skoraj izgubil zavest in tam zmrznil. Takrat je nenadoma zasli?al glas: »Vstani, hodi!« Ko je sli?al ta glas, se je Andrej prebudil in videl, da ga vodi nekak?na senca.
Ta izku?nja velikega korejskega pri?evalca nam pomaga razumeti zelo pomemben vidik apostolske gore?nosti. To je pogum, da se dvignemo, ko pademo. Ali svetniki padejo? Da, od vsega za?etka. Pomislite na svetega Petra – storil je velik greh. A imel je mo? Bo?jega usmiljenja in je ponovno vstal. V svetem Andreju prav tako vidimo to mo?. Fizi?no je padel, a je imel mo?, da je ?el dalje in ponesel evangelij.
Ne glede na to, kako te?ka je lahko neka situacija, v?asih se celo zdi, da za evangeljsko sporo?ilo ni prostora, ne smemo odnehati in ne smemo opustiti prizadevanja za tisto, kar je bistveno v na?em kr??anskem ?ivljenju, namre? za evangelizacijo.
To je pot. Vsak lahko pomisli: »Kako vendar lahko jaz evangeliziram?« Poglej te velike in pomisli na svojo majhnost. Pomislimo na svojo majhnost: evangelizirati dru?ino, evangelizirati prijatelje, govoriti o Jezusu. A govoriti o Jezusu in evangelizirati s srcem, ki je polno veselja in mo?i. To pa daje Sveti Duh. Pripravimo se na sprejem Svetega Duha na prihodnje binko?ti in ga prosimo za to milost, milost apostolskega poguma, milost evangelizacije, da bi vedno ?irili Jezusovo sporo?ilo.
