杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Petrovo poslanstvo; pustiti, da se dogodki dotaknejo srca

Sveti o?e je najprej odgovoril na vpra?anje o svojem poslanstvu v Panami ter s kak?nimi vtisi se vra?a domov: »Moje poslanstvo na SDM je poslanstvo Petra, potrjevati v veri in to ne s "hladnimi" pozivi ali predpisi, ampak tako, da dopustim, da se dogodki dotaknejo mojega srca ter odgovorim na to, kar se tam dogaja. Jaz svoje poslanstvo ?ivim na ta na?in, te?ko si mislim, da bi lahko kdo izpolnil svoje poslanstvo samo z glavo. Potrebno je ?utiti in ko ?uti?, te stvari pretresejo. Pretrese te ?ivljenje, ganejo te problemi. Medtem ko sem na letali??u pozdravljal predsednika, so prinesli majhnega otroka, simpati?nega ?rn?ka. Predsednik mi je rekel, da je pre?kal mejo s  Kolumbijo, mama je umrla in je ostal sam. 

Star je pet let, prihaja iz Afrike, vendar pa ?e ne vedo, iz katere dr?ave, saj ne govori ne angle?ko, ne portugalsko, ne francosko, ampak samo jezik svojega plemena. To je drama tega otroka, njegova mama je umrla, policist ga je izro?il oblastem, da bi poskrbele zanj. To te pretrese in tako poslanstvo za?ne dobivati barve, te spodbudi, da nekaj re?e?, da pobo?a?. Poslanstvo te vedno vklju?i v situacije, vsaj mene. Mladim vedno pravim, da morajo to, kar delajo v ?ivljenju, po?eti tako, da hodijo in sicer s tremi jeziki: z jezikom glave, srca in rok. Ti trije morajo biti usklajeni, tako da misli? to, kar ?uti?, ?uti? to, kar misli? in dela?, dela? to, kar ?uti? in misli?. Z vsem tem grem pred Gospoda in molim. V?asih pred njim tudi zaspim, vendar pa mu prina?am vse tiste stvari, ki sem jih ?ivel v poslanstvu ter Ga prosim, naj On potrjuje v veri preko mene. Tako jaz sku?am ?iveti in ?ivim poslanstvo pape?a.«

V ?olah je potrebna spolna vzgoja – brez ideolo?kih kolonizacij

Naslednje vpra?anje se je nana?alo na prezgodnje nose?nosti, ki so pogoste v ve?jem delu Srednje in Latinske Amerike – samo v Panami jih je bilo lani 10.000. Nekateri za to krivijo Cerkev, ker nasprotuje spolni vzgoji v ?oli. »Menim, da je  v ?olah potrebna spolna vzgoja. Spolnost je Bo?ji dar, ni neka po?ast. Je Bo?ji dar zato, da bi ljubili in ?e ga kdo uporablja zato, da bi zaslu?il denar ali izkoristil drugega, gre za druga?en problem. Potrebno je ponuditi objektivno spolno vzgojo, kakr?na je, brez ideolo?kih kolonizacij

, saj v nasprotnem primeru uni?i? osebo. Da bi razumeli, da je spolnost Bo?ji dar, je potrebna vzgoja, ne togost. Pomeni pomagati, da pride na dan najbolj?e, kar je v osebi, ter se jo spremlja na poti. Problem je v tistih, ki so odgovorni za vzgojo, tako na nacionalnem kot lokalnem nivoju, pa tudi v posameznih ?olah: kak?ni u?itelji pou?ujejo ta predmet, kak?ni so u?beniki … Videl sem vse vrste priro?nikov – obstajajo stvari, ki pomagajo k zorenju in spet druge, ki ?kodijo. Ne da bi vstopal v politi?ne probleme Paname, pravim, da je potrebna spolna vzgoja za otroke. Idealno je, ?e za?nejo doma, s star?i. To ni vedno mogo?e zaradi razli?nih dru?inskih situacij ali ker ne vedo, kako to storiti. ?ola mora to nadomestiti, saj sicer ostane prazen prostor, ki se ga lahko zapolni s kakr?nokoli ideologijo.«

Zakaj se mladi oddaljujejo od Cerkve?

Eden izmed novinarjev je svetega o?eta vpra?al, kateri so po njegovem mnenju razlogi za to, da se mladi oddaljujejo od Cerkve: »Veliko jih je, nekateri so osebni. Vendar pa je najbolj splo?en pomanjkanje pri?evanja kristjanov, duhovnikov, ?kofov. ?e je pastir podjetnik ali organizator pastoralnega na?rta, ?e ni blizu ljudem, ne da pri?evanja pastirja. Pastir mora biti z ljudmi. Biti mora pred ?redo, da ka?e pot. Med ?redo, da ?uti vonj ljudi in razume, kaj oni ?utijo, kaj potrebujejo. In biti mora za ?redo, da jo varuje od zadaj. ?e pa pastir ne ?ivi z gore?nostjo, se ljudje ?utijo zapu??eni ali prezirani. ?utijo se sirote. Govoril sem o pastirjih, vendar pa obstajajo tudi kristjani, katoli?ani, ki so hinavci. Hodijo k ma?i vsako nedeljo in ne izpla?ajo trinajste pla?e, te pla?ujejo na ?rno, izkori??ajo ljudi. In potem gredo na Karibe na po?itnice, s tem, ko izkori??ajo ljudi. ?e to dela?, daje? proti-pri?evanje. To je po mojem mnenju tisto, kar najbolj oddaljuje ljudi od Cerkve. Laikom bi predlagal: ne reci, da si katoli?an, ?e ne pri?uje?. Lahko pa re?e?: prejel sem katoli?ko vzgojo, vendar pa sem mla?en posveten, opravi?ujem se, ne imejte me za vzor. To je potrebno re?i. Bojim se katoli?anov, ki se imajo za popolne. Zgodovina se ponavlja, isto se je zgodilo Jezusu z u?itelji postave, ki so molili z besedami: "Zahvaljujem se ti, Gospod, ker nisem kot ti gre?niki"«.

Odprava celibata?

Naslednje vpra?anje je bilo povezano s celibatom. Francosko novinarko je zanimalo, ali je mogo?e, da bo kdaj dovolil poro?enim mo?kim, da bi postali duhovniki v katoli?ki Cerkvi. »V katoli?ki Cerkvi vzhodnega obreda to lahko storijo, pred diakonskim posve?enjem se izbere celibat ali poro?enost. Kar zadeva latinski obred, mi pridejo na misel besede sv. Pavla VI.: "Raje dam ?ivljenje kot da bi spremenil zakon o celibatu." To mi je pri?lo na misel in ?elim re?i, ker so pogumne besede, izrekel jih je v letih 1968-1970, v trenutku, ki je bil ?e te?ji od sedanjega. Osebno mislim, da je celibat dar za Cerkev in se ne strinjam s tem, da bi ga dovolili kot mo?nost. Ne. Lahko pa bi obstajala kak?na mo?nost v zelo oddaljenih krajih, kot so na primer pacifi?ki otoki, vendar bi se o tem lahko razmi?ljalo le takrat, ko bi ?lo za pastoralne potrebe. Pastir mora misliti na vernike. Obstaja knjiga duhovnika Lobingerja, ki je zanimiva in gre za debato med teologi, ni moja odlo?itev. Moja odlo?itev je: ne mo?nosti izbire celibata pred diakonskim posve?enjem. To je moja osebna stvar, vendar jaz tega ne bom storil, to je jasno. Ali sem zaprt? Mogo?e, vendar pa ne ?utim, da bi se postavil pred Boga s to odlo?itvijo. Lobinger pravi: Cerkev udejanja evharistijo in evharistija ud

ejanja Cerkev: Vendar pa tam, kjer ni ne evharistije ne skupnosti – npr. na pacifi?kih otokih – Lobinger spra?uje: kdo udejanja evharistijo? Tiste skupnosti vodijo in organizirajo diakoni, sestre ali laiki. Lobinger pravi, da bi se lahko posvetilo v duhovnika ostarelega poro?enega mo?kega, to je njegova trditev. Vendar pa bi opravljal samo posve?evalno slu?bo, torej obhajal ma?o, podeljeval zakrament sprave in bolni?kega maziljenja. Duhovni?ko posve?enje zajema tri slu?be: vodstveno (pastir, ki vodi), u?iteljsko (pastir, ki pou?uje) in posve?evalno. ?kof bi mu dal dovoljenje le za posve?evalno slu?bo. To je njegova trditev, knjiga je zanimiva in morda bi nam to lahko pomagalo pri iskanju odgovora na problem. Mislim, da mora biti tema odprta v tem smislu za kraje, kjer obstaja pastoralni problem zaradi pomanjkanja duhovnikov. Ne pravim pa, da je to treba storiti, saj nisem dovolj razmislil in molim glede tega.

O splavu

Naslednji novinar se je navezal na mo?ne besede, ki jih je eden od mladih izrekel med kri?evim potom: »Je grob, ki vpije v nebo in naznanja stra?no krutost ?love?tva, torej je grob, ki se odpre v maternicah mater… Naj nam Bog podeli, da bomo z odlo?nostjo branili ?ivljenje in bomo storili, da bodo zakoni, ki ubijajo ?ivljenje, za vedno izbrisani.« Novinarja je ob tej zanj tako radikalni misli zanimalo, ?e to stali??e spo?tuje trpljenje ?ensk, ki se znajdejo v tej situaciji in ?e je v skladu s pape?evim sporo?ilom o usmiljenju.
»Sporo?ilo usmiljenja je za vse, tudi za obravnavano ?love?ko  osebo. Po tem polomu je tudi usmiljenje. Vendar je to usmiljenje te?ko, saj problem ni dati odpu??anje, temve? spremljati ?eno, ki se zaveda, da je splavila.  Te?ke drame so to. ?ena, ki misli na to, kar je storila… Potrebno je biti v spovednici, tam je potrebno dati tola?bo. Zaradi usmiljenja sem dal vsem duhovnikom sposobnost odvezati greh splava. Velikokrat, vedno, se morajo "sre?ati" z otrokom. Jaz jim ve?krat, ko jokajo in imajo v sebi to stisko, takole svetujem: "Tvoj otrok je v nebesih, pogovarjaj se z njim, poj mu uspavanko, ki mu jo nisi mogla peti." To je ena od poti sprave mame z otrokom, ker je z Bogom ?e bila, Bog vedno odpu??a. Vendar pa mora tudi ona predelati to, kar se je zgodilo. Da bi prav razumeli dramo splava, je potrebno biti v spovednici. Grozno.«

Sre?anje o za??iti mladoletnih: pri?akovanja in upanja

Eno izmed zadnjih vpra?anj se je nana?alo na februarsko sre?anje o za??iti mladoletnih. Novinarja je zanimalo, kak?na so pri?akovanja in upanja v pripravi na ta dogodek. »Ideja za to sre?anje se je porodila med zasedanjem sveta devetih kardinalov, saj smo videli, da nekateri ?kofje niso dobro razumeli ali vedeli, kaj storiti. ?utili smo odgovornost, da za ?kofovske konference pripravimo neke vrste "katehezo" o tem problemu, zato smo povabili njihove predsednike. Prvi namen je ta, da bi se zavedali drame, kaj pomeni zlorabljen otrok. Redno se sre?ujem z osebami, ki so bile zlorabljene. Spominjam se nekoga, ki mi je rekel, da 40 let ni mogel moliti. Gre za stra?no trpljenje. Drugi namen pa je, da bi vedeli, kaj je potrebno storiti, kak?en je postopek, saj ?kof pogosto ne ve, kaj naj stori. Zatem pa je potrebno narediti splo?ne programe, ki morajo priti do vseh ?kofovskih konferenc: gle

de tega, kaj mora storiti ?kof, kaj nad?kof metropolit in kaj predsednik ?kofovske konference. Prvi namen je jasnost postopkov, vendar pa je pred tem potrebno ozave??anje. Na sre?anju se bo molilo, prav tako bo nekaj pri?evanj ter spokorno bogoslu?je v pro?nji za odpu??anje za vso Cerkev. Tisti, ki so odgovorni za pripravo, dobro delajo. Re?i moram, da sem zaznal, da so bila pri?akovanja malo napihnjena. Potrebno jih je zmanj?ati na tistih to?kah, ki sem vam omenil, saj se bo problem zlorab nadaljeval, gre za ?love?ki problem, ki je prisoten povsod. Zadnji? sem bral statistiko, ki pravi, da je prijavljenih 50% primerov, in le v 5% pride do obsodbe. Stra?no. Gre za ?love?ko dramo, katere se je potrebno zavedati. Tudi mi bomo s tem, ko bomo razre?ili problem v Cerkvi, pomagali, da bo le-ta razre?en v dru?bi in v dru?inah, kjer se zaradi sramu vse prikriva. Vendar pa moramo najprej problem ozavestiti in poskrbeti za postopke.«