Pape? med vigilijo: Biti ?influencer? v 21. stoletju pomeni biti varuhi korenin
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Gospod ?eli, da se udele?imo zgodovine ljubezni
Dragi mladi, dober ve?er! Videli smo ta lep prizor o drevesu ?ivljenja, ki nam ka?e, kako je ?ivljenje, ki nam ga daje Jezus, zgodovina ljubezni, zgodovina ?ivljenja, ki se ?eli pome?ati z na?im ter pognati korenine v zemlji vsakega izmed nas. Tisto ?ivljenje ni odre?enje, ki je obe?eno »na oblaku« in ?aka, da bi ga prenesli, niti nova »aplikacija«, ki jo je potrebno odkriti ali miselna vaja, ki je sad tehnik osebne rasti. ?ivljenje, ki nam ga ponuja Jezus, prav tako ni program za pomo?, s katerim se nau?imo zadnjih novosti. Odre?enje, ki nam ga podarja Gospod, je povabilo, da bi sodelovali pri zgodovini ljubezni,
ki se prepleta z na?imi zgodovinami; ki ?ivi in se ?eli roditi med nami, da bi mogli obroditi sad tam, kjer smo, kakr?ni smo in s komer smo. Gospod prihaja tja, da bi sadil in se vsadil; On je tisti, ki prvi re?e »da« na?emu ?ivljenju, On je vedno prvi, prvi, ki re?e »da« na?i zgodovini in ?eli, da tudi mi re?emo »da« skupaj z Njim. On vedno hodi pred nami, vedno je prvi.
Marija ni bila influencerka, a je imela najve?ji vpliv v zgodovini
Tako je presenetil Marijo in jo povabil, naj postane del te zgodovine ljubezni. Nedvomno se mladenka iz Nazareta ni pojavljala v »dru?abnih omre?jih« tedanjega ?asa, ni bila influencerka (vplivnica), vendar pa je, ne da bi ?elela ali si za to prizadevala, postala ?ena, ki je imela najve?ji vpliv v zgodovini.
Lahko bi rekli, z otro?kim zaupanjem, Marija, Bo?ja »influencerka«. Z malo besedami je imela pogum re?i »da« ter zaupati v Bo?jo ljubezen in obljube, ki je edina sila, ki more prenavljati, ki more vse stvari delati nove. In vsi mi imamo danes v sebi nekaj novega. Danes moramo poskrbeti za to, da bo Bog prenovil nekaj v na?em srcu. Malo pomislimo: kaj je tisto, kar ?elim, da bi Bog prenovil v mojem srcu?
»Da« in ?elja slu?iti sta bila mo?nej?a od dvomov in te?av
Vedno pretrese mo? Marijinega »da«-ja, tistega »zgodi se mi«, ki ga je izrekla angelu. To je bilo druga?e kot pa pasivno ali sprijaznjeno sprejemanje, bilo je nekaj drugega kot »da«, ki pomeni »Prav, poskusimo videti, kaj se bo zgodilo.« Marija ni poznala tega izraza – poglejmo, kaj se bo zgodilo; bila je odlo?na, razumela je, za kaj je ?lo in je rekla »da« brez ovinkarjenja. ?lo je za nekaj ve?, za nekaj druga?nega. Bil je »da« tistega, ki se ?eli vklju?iti in tvegati, ki ?eli staviti vse, brez kakr?negakoli drugega zagotovila kot je gotovost, da je vedela, da je prina?alka obljube.
Marija, »Bo?ja influencerka«
?e vpra?am vsakogar izmed vas: se ?utite prina?alci obljube? Kak?no obljubo imam v srcu, obljubo, ki jo moram uresni?iti? Marija je imela nedvomno te?ko poslanstvo, vendar pa te?ave niso bile razlog za to, da bi rekla »ne«. Gotovo je imela te?ave, vendar pa niso bile kot tiste, ki se pojavijo, kadar nas strahopetnost ohromi, ker nam ni vse jasno ali nimamo vsega zagotovljenega vnaprej. Marija ni kupila ?ivljenjskega zavarovanja, ona je izpolnila svoj dele?, rekla je »da«. Zato je »influencerka«: je »Bo?ja influencerka«. Njen »da« in ?elja slu?iti sta bila mo?nej?a od dvomov in te?av.
Sveti o?e se je v nadaljevanju navezal na pri?evanje Erike in Rogelia, katerima so se v 22 letih zakona rodili ?tirje otroci. Zadnja nose?nost je bila visoko tvegana, zdravniki pa so v 17. tednu potrdili, da ima h?erka, ki sta jo pri?akovala, Downov sindrom. Kljub za?etnim negotovostim in skrbem, sta hvale?na za ?ivljenje Ines, ki ima danes dve leti in osem mesecev.
Pri?evanje Erike in Rogelia
Ta ve?er prav tako sli?imo, kako Marijin »da« odmeva in se ?iri iz roda v rod. Mnogi mladi po Marijinem zgledu tvegajo in stavijo, ker jih vodi obljuba. Hvala, Erika in Rogelio, za pri?evanje, ki sta nam ga podarila. Bila sta pogumna, hvala! Podelila sta vajine strahove, te?ave in vso negotovost, ki sta jo do?ivljala, ko sta pri?akovala rojstvo h?erke Ines. V dolo?enem trenutku sta rekla: »Nas, star?e, zaradi razli?nih razlogov, veliko stane, da sprejmemo prihod otroka, ki je bolan ali ima posebne potrebe,« to je gotovo in razumljivo. Vendar pa je bilo presenetljivo, ko sta dodala: »Ko se je najina h?i rodila, sva se odlo?ila, da jo bova ljubila z vsem srcem.« Pred njenim prihodom, ob vseh novicah in te?avah, ki so se pojavljale, sta sprejela odlo?itev in kakor Marija rekla »zgodi se nama«, odlo?ila sta se, da jo bosta ljubila. Pred krhkim, neza??itenim, pomo?i potrebnim ?ivljenjem vajine h?erke, je bil vajin odgovor »da«, in tako imamo Ines. Imela sta pogum verjeti, da svet ni le za mo?ne! Hvala!
Re?i »da« pomeni imeti pogum objeti ?ivljenje
Re?i »da« Gospodu pomeni imeti pogum objeti ?ivljenje tako, kot pride, z vso svojo ?ibkostjo in majhnostjo; mnogokrat z vsemi njegovimi nasprotji in pomanjkanjem smisla, z isto ljubeznijo, s katero sta nam govorila Erika in Rogelio. Sprejeti ?ivljenje, tako kot pride, pomeni objeti na?o domovino, na?e dru?ine, na?e prijatelje tak?ne, kot so, tudi z njihovimi ?ibkostmi in majhnostmi. Da objamemo ?ivljenje, se poka?e tudi takrat, ko izre?emo dobrodo?lico vsemu tistemu, kar ni popolno, temu, kar ni ne ?isto
ne destilirano, vendar pa zato ni ni? manj vredno ljubezni. Ali morda oseba zato, ker ima posebne potrebe ali je ?ibka, ni vredna ljubezni? Ali nekdo zaradi dejstva, da je tujec, da je naredil napako, da je bolan ali v zaporu ni vreden ljubezni? Jezus je storil tole: objel je gobavca, slepega in hromega, objel je farizeja in gre?nika. Objel razbojnika na kri?u ter objel in odpustil celo tistim, ki so ga kri?ali.
Gospodova ljubezen ve?ja od vseh na?ih protislovij
Zakaj? Zato, ker je lahko re?eno le tisto, kar je ljubljeno. Ne morete re?iti ?loveka, ne morete re?iti situacije, ?e je ne ljubite. Le tisto, kar se ljubi, je lahko re?eno. Ponovimo skupaj? Preoblikovano je lahko le tisto, kar se objame. Ne pozabite tega. Zato nas je Jezus re?il: ker nas ljubi. Ne glede na to, kaj mi storimo, nas On ljubi in re?uje. Zato je Gospodova ljubezen je ve?ja od vseh na?ih protislovij, od vseh ?ibkosti in vseh na?ih omejenosti, vendar pa ?eli prav preko na?ih protislovij, ?ibkosti in omejenosti pisati to zgodovino ljubezni. On je objel izgubljenega sina, objel je Petra po njegovih zatajitvah in nas objema vedno, vedno, po na?ih padcih tako, da nam pomaga vstati in se ponovno postaviti na noge. Resni?ni padec, tisti, ki nam more uni?iti ?ivljenje, je namre? ostati na tleh in si ne pustiti pomagati.
Prvi korak je v tem, da se ne bojimo sprejeti ?ivljenja tako, kot pride, da se ne bojimo objeti ?ivljenja! Tak?no, kakr?no je. To je drevo ?ivljenja, ki smo ga danes videli.
Pape? Fran?i?ek je v nadaljevanju svojega nagovora razmi?ljal o problemih pomanjkanja dela in izobrazbe, s katerima se mora danes soo?ati veliko mladih. Oprl se je na pri?evanje Alfreda, 20-letnega Panamca, ki je najstarej?i izmed sedmih otrok. Zaradi te?ke finan?ne situacije v dru?ini se je moral pri 16 letih pustiti ?olo in je za?el delati skupaj s svojim o?etom. Kmalu je bil tudi brez dela in zapadel v droge. Nekaj ?asa je bil tudi v zaporu, vendar pa je kmalu ponovno na?el pravo pot, ko ga je sprejela Fundacija Janeza Pavla II.
?tirje »brez«: brez dela, izobrazbe, skupnosti, dru?ine
Hvala, Alfredo, za tvoje pri?evanje in pogum, da si ga podelil z vsemi nami. Zelo me je nagovorilo, ko si rekel: »Za?el sem delati v gradbeni?tvu, vse dokler se ta projekt ni zaklju?il. Brez zaposlitve so stvari postale druga?ne: brez ?ole, brez dela in brez slu?be«. Jaz jih bom povzel v ?tiri »brez«, zaradi katerih na?e ?ivljenje ostaja brez korenin in se posu?i: brez dela, brez izobrazbe, brez skupnosti, brez dru?ine. Ti ?tirje »brez« ubijajo.
Pomen mo?nih korenin
Nemogo?e je, da ?lovek raste, ?e nima mo?nih korenin, ki pomagajo biti dobro pokonci in pritrjen v zemljo. Lahko se je izgubiti, ko se ne more? nikamor pritrditi. To je vpra?anje, ki si ga moramo zastaviti mi, ostareli, ki smo tukaj; pravzaprav je vpra?anje, ki bi nam ga morali zastaviti vi, mladi, in mi bi vam morali odgovoriti: kak?ne korenine vam dajemo, kak?ne temelje, na katerih se boste zgradili kot osebe, vam ponujamo? To je vpra?anje za nas, ostarele.
Odgovoriti ne le zakaj ?ivim, ampak za koga ?ivim
Kako lahko je kritizirati mlade in godrnjati, ?e jih prikraj?amo za prilo?nosti za delo, izobra?evanje in v skupnosti, katerih bi se lahko oklenili in sanjali prihodnost! Brez izobrazbe je te?ko sanjati prihodnost; brez dela je zelo te?ko sanjati prihodnost; brez dru?ine in skupnosti je skoraj nemogo?e sanjati prihodnost. Sanjati prihodnost namre?
pomeni nau?iti se odgovoriti ne le zakaj ?ivim, ampak za koga ?ivim, za koga se spla?a dati ?ivljenje.
Kot nam je rekel Alfredo, ko se nekdo umakne in ostane brez dela, brez izobrazbe, brez skupnosti in brez dru?ine, se ob koncu dneva ?uti prazen in kon?no zapolni to praznino s ?imerkoli, s kakr?nokoli zelenjavo. Saj zdaj ne vemo ve?, za koga ?iveti, se boriti in koga ljubiti. Ostarele, ki so tukaj in tiste, ki nas gledajo, spra?ujem: kaj dela? za to, da bi ustvarjal prihodnost, ?eljo po prihodnosti v dana?njih mladih? Si se sposoben boriti za to, da bi se lahko ?olali, da bi imeli delo, dru?ino, da bi imeli skupnost? Vsakdo izmed nas, ostarelih, mora odgovoriti v svojem srcu.
Mnogi mladi ?utijo, da so za druge prenehali obstajati
Spominjam se, da me je neko?, ko sem se pogovarjal s skupino mladih, nekdo izmed njih vpra?al: »O?e, zakaj se danes toliko mladih ne spra?uje, ?e Bog obstaja ali s te?avo verujejo Vanj in se v ?ivljenju ne ?elijo potruditi?« In jaz sem odgovoril: »In vi, kaj mislite?« Med razli?nimi odgovori, ki so pri?li na dan v pogovoru, je bil eden, ki me je v srce ganil in je povezan z izku?njo, ki jo je podelil tudi Alfredo: »Mnogi izmed njih ?utijo, da so po?asi za druge prenehali obstajati, pogosto se ?utijo nevidni.« Mnogi mladi ?utijo, da za druge ne obstajajo ve?; za dru?ino, za skupnost … To je kultura zapu??enosti in pomanjkanja spo?tovanja. Ne pravim, da vsi, vendar pa mnogi ?utijo, da nimajo veliko ali ni?, kar bi lahko dali, saj nimajo realnega prostora, kjer bi se ?utili nagovorjeni. Kako naj mislijo, da Bog obstaja, ?e oni ?e zdavnaj ne obstajajo ve? za svoje brate in za dru?bo? Tako jih spodbujamo, da ne gledajo na prihodnost in zapadejo v past katerekoli droge, v stvari, ki jih uni?ujejo. Lahko se vpra?amo: Kaj jaz storim z mladimi, ki jih vidim? Jih kritiziram ali mi ni mar? Ali je res, da so zame ?e zdavnaj nehali obstajati?
?utiti se upo?tevanega in povabljenega je ve? kot biti »v omre?ju«
Dobro vemo, da ni dovolj biti ves dan povezani, da bi se ?utili priznani in ljubljeni. ?utiti se upo?tevanega in povabljenega k ne?emu je ve? kot biti »v omre?ju«. Pomeni najti prostor, v katerem se boste lahko s svojimi rokami, s svojim srcem in s svojo glavo ?utili del ve?je skupnosti, ki vas potrebuje in ki jo tudi vi potrebujete. To so svetniki zelo dobro razumeli. Mislim na primer na don Boska, ki ni ?el iskat mladih v nek oddaljen ali poseben kraj, ampak se je nau?il gledati vse, kar se je dogajalo v njegovem mestu, z Bo?jimi o?mi.
Tako ga je pretreslo na stotine zapu??enih otrok in mladih, ki niso imeli ?ole, slu?be in prijateljske roke skupnosti. V tistem mestu je ?ivelo veliko ljudi in mnogi so kritizirali tiste mlade, vendar pa jih niso znali gledati z o?mi Boga. Don Bosko je to storil in je znal storiti prvi korak: objeti ?ivljenje tako, kot se ponudi; in od tam se ni bal storiti drugega koraka: ustvariti z njimi skupnost, dru?ino, v kateri so se preko dela in u?enja ?utili ljubljeni. Dati jim korenine, da bi se jih oklenili in lahko pri?li v nebo.
Sprejeti ?ivljenje v vsej njegovi celoti in kompleksnosti
Mislim na mnoge kraje na?e Latinske Amerike, ki spodbujajo to, kar imenujejo velika dru?ina Kristusovega doma, v istem duhu ki ga ima Fundacija Janez Pavel II., o kateri je govoril Alfredo; mislim na mnoge druge centre, ki se trudijo sprejeti ?ivljenje tako, kakor pride, v vsej njegovi celoti in kompleksnosti, saj vedo, da je »za drevo upanje: ?e ga kdo poseka, spet po?ene, njegov poganjek ne odneha« (Job 14,7).
Biti »influencer« v 21. stoletju pomeni biti varuhi korenin
Vedno se je mogo?e prenoviti in pognati, kadar obstaja skupnost, toplina doma, kjer se lahko po?ene korenine, ki nudi potrebno zaupanje in pripravlja srce, da bi odkrilo novo obzorje: obzorje otroka, ki je ljubljen, iskan, najden in podarjen za poslanstvo. Gospod je navzo? preko konkretnih obrazov. Re?i »da« tej zgodovini ljubezni, je re?i »da« temu, da postanemo orodja, s katerimi gradimo v svojih ?etrtih, cerkvenih skupnostih, ki so sposobne prehoditi ulice mest, da bi objeli in stkali nove odnose. Biti »influencer« v 21. stoletju pomeni biti varuhi korenin, varuhi vsega tega, kar prepre?uje, da bi na?e ?ivljenje postalo »plinasto« in bi izhlapelo v ni?. Vi, ostareli, bodite varuhi vsega tistega, kar nam omogo?a, da ?utimo, da smo del drug drugega, varuhi vsega tega, kar nam omogo?a, da si medsebojno pripadamo.
V zadnjem delu nagovora pa se je pape? Fran?i?ek navezal na pri?evanje Nirmeen iz Palestine, za katero je bil Svetovni dan mladih v Krakovu za?etek novega ?ivljenja. ?eprav je bila kr??ena, je vera ni zanimala. Glede na to, da so na podro?ju, od koder prihaja, kr?ene mnoge temeljne pravice, je mislila, da je, ?e ne bo ?ivela kot kristjanka, drugi ne bodo nadlegovali. V Krakovu pa je bi odlo?ilen trenutek za njeno vero, saj se je tam spovedala in prejela prvo sveto obhajilo ter nadaljuje osebno pot odnosa z Gospodom, saj je spoznala Njegovo usmiljeno ljubezen v svojem ?ivljenju. Mlade v Panami je povabila, naj tudi oni dopustijo, da Jezus vstopi v njihova srca, saj ne bodo razo?arani.
Izku?nja Nirmeen na SDM v Krakovu: korenine, pripadnost
Tako je ?ivela Nirmeen na Svetovnem dnevu mladih v Krakovu. Sre?ala je skupnost, ki je bila ?iva, vesela, ki ji je pri?la naproti, ji dala ob?utek pripadnosti, identitete; pomagala ji je, da se je ?utila del nje in ji omogo?ila, da je ?ivela veselje, ki sporo?a, da jo je sre?al Jezus. Nirmeen se je Jezusu izogibala, dr?ala se je na razdalji, dokler ji nekdo ni pomagal, da je pognala korenine, do?ivela ob?utek pripadnosti in ta skupnost jo je opogumila, da je za?ela to pot, o kateri nam je danes povedala.
Resni?na veli?ina ?loveka
Eden izmed latinskoameri?kih svetnikov se je neko? vpra?al: »Ali bo napredek dru?be namenjen samo temu, da bi imeli zadnji model avtomobila ali kupili zadnjo tehnologijo na tr?i??u? Ali je v tem vsa veli?ina ?loveka? (Sv. Albert Hurtado, Meditación de Semana Santa para jóvenes, 1946). Vpra?am vas, mladi: ?elite to veli?ino?
?elite to veli?ino ali ne? … Tukaj se ne sli?i dobro … [odgovorijo: Ne!] … Ne sli?i se … [odgovorijo: Ne!] Veli?ina ni v tem, da ima? zadnji model avtomobila ali zadnjo tehnologijo, ki je dostopna na tr?i??u. Ustvarjeni ste bili za nekaj ve?jega! Marija je to razumela in rekla: »Zgodi se mi!« Erika in Rogelio sta to razumela in sta rekla: »Zgodi se nama!« Alfredo je to razumel in rekel: »Zgodi se mi!« Nirmeen je to razumela in rekla: »Zgodi se mi!« To smo tukaj sli?ali. Prijatelji, vpra?am vas: Ali ste pripravljeni re?i »da«? [odgovorijo: Da!] Torej ste razumeli, kako je potrebno odgovoriti!
Le ljubezen je tista, ki nas dela bolj ?love?ke
Evangelij nas u?i, da svet ne bo bolj?i zato, ker bo manj bolnih, ?ibkih, krhkih ali ostarelih ljudi, za katere je potrebno poskrbeti; prav tako ne zato, ker bo manj gre?nikov; ne, zato ne bo bolj?i. Svet bo bolj?i takrat, ko bo ve? oseb, ki bodo, tako kot ti prijatelji, ki so nam spregovorili, pripravljene in bodo imele pogum verjeti v jutri; v preoblikovalno mo? Bo?je ljubezni. Vas, mladi, vpra?am: ?elite biti »influencerji« v slogu Marije [odgovorijo: Da!], ki je imela pogum re?i »zgodi se mi«? Le ljubezen je tista, ki nas dela bolj ?love?ke, ne prepiri, ne le ?tudij: le ljubezen nas dela bolj ?love?ke, polne; vse ostalo so dobri, vendar prazni placebi.
Pred Jezusom v evharistiji se ne bojte, odprite srce
Kmalu se bomo sre?ali z Jezusom, z Jezusom ?ivim v evharistiji. Gotovo mu boste imeli za povedati veliko stvari o razli?nih situacijah v va?em ?ivljenju, o va?ih dru?inah ali dr?avah. Ko boste pred Jezusom, iz o?i v o?i, se ne bojte; bodite pogumni in mu odprite srce, da bi On obnovil ogenj Svoje ljubezni, ki bi vas spodbudila, da bi objeli ?ivljenje v vsej njegovi krhkosti in v vsej njegovi majhnosti, pa tudi v vsej veli?ini ter lepoti. Naj vam Jezus pomaga odkriti lepoto tega, da ste ?ivi in budni. ?ivi in budni. Ne bojte se Jezusu re?i, da ?elite tudi vi sodelovati v njegovi zgodovini ljubezni v svetu; da ste ustvarjeni za nekaj »ve?«.
Prijatelji, prav tako vas prosim, da v tistem iz o?i v o?i z Jezusom molite zame, da se tudi jaz ne bi bal objeti ?ivljenja, da bi mogel ohranjati korenine in bi z Marijo rekel: »Zgodi se mi po tvoji besedi!«
