V 21. stoletju več kot 1700 novih mučencev. V nedeljo ekumensko bogoslužje
Isabella H. De Carvalho – Vatikan
Več kot 1700 mučencev 21. stoletja
Komisijo, ki deluje v okviru Dikasterija za zadeve svetnikov, je leta 2023 ustanovil papež Frančišek z namenom, da bi pripravila seznam tistih, ki so v 21. stoletju prelili kri za Kristusa in evangelij. Po do sedaj zbranih podatkih jih je več kot 1700. Iz Severne in Južne Amerike prihajajo 304 mučenci, 43 Evropejcev je bilo umorjenih na stari celini, 110 pa v misijonih po svetu. 277 mučencev je umrlo na Bližnjem vzhodu in v Magrebu, 357 v Aziji in Oceaniji ter kar 637 v Afriki.
Pričevalci vere z vsega sveta
Kot je pojasnil Andrea Riccardi, ustanovitelj Skupnosti svetega Egidija in podpredsednik omenjene enajstčlanske Komisije, so jim podatke o mučencih posredovali z vseh koncev sveta: različne krščanske Cerkve in veroizpovedi, škofije, škofovske konference, redovne skupnosti ter druge cerkvene stvarnosti. Gre za življenja, ki pričujejo o verskem preganjanju, nasilju kriminalnih organizacij, izkoriščanju naravnih virov, terorističnih napadih, etničnih konfliktih in drugih vzrokih, zaradi katerih so kristjani še vedno žrtve umorov. Po Riccardijevih besedah tudi danes umirajo, ker so pričevalci evangelija, iz gorečnosti do Boga ter do bratov in sester, ker so pristni služabniki človeka, svobodni oznanjevalci vere«. Ob tem je dodal, da je pogosto kristjan »s svojo prisotnostjo kot poštena oseba, ki spoštuje zakon in se posveča skupnemu dobremu, moteč za tiste, ki želijo uresničevati kriminalne načrte«.
Edino ekumensko bogoslužje v jubilejnem letu
Spomin na mučence 21. stoletja bo v jubilejnem letu obeležen z ekumenskim bogoslužjem na praznik povišanja svetega Križa prihodnjo nedeljo, 14. septembra. Kot je dejal nadškof Fabio Fabene, tajnik Dikasterija za zadeve svetnikov, se ga bo udeležilo 24 predstavnikov krščanskih Cerkva in velikih občestev. Poudaril je, da nas moč krsta povezuje, in spomnil, da se v kristjanih, ki so podarili svoje življenje, udejanja »ekumenizem krvi«, kot ga je imenoval sveti Janez Pavel II. »Prav v mučeništvu je Cerkev že združena.« Tudi papež Leon XIV. »upa, da bo kri teh mučencev seme miru in sprave, bratstva in ljubezni, kakor je zapisal ob nedavnem terorističnem napadu v Kongu«.
Msgr. Marco Gnavi, tajnik Komisije, pa je predstavil vsebino bogoslužja, ki ga bo v nedeljo vodil sveti oče. Po njegovih besedah bo rdečo nit predstavljal evangeljski odlomek blagrov, »ki so zapisani v mesu Cerkva teh sinov in hčera, ki so izgubili življenje, ko so v ljubezni do evangelija in do najbolj ubogih branili upanje«. Prebran bo tudi del tretjega poglavja Knjige modrosti, Psalm 120 ter odlomek iz pisma apostola Pavla Timoteju. Po homiliji se bo bogoslužje nadaljevalo s spominom na mučence, pričevalce vere. Vsakemu izmed prebranih blagrov bosta sledili dve prošnji ter nekaj besed o posameznih mučencih: npr. o s. Leonelli Sgorbati, ki je bila umorjena leta 2006 v Somaliji, ali o skupini evangeličanskih kristjanov, ki so jih leta 2019 umorili teroristi v Burkina Fasu.
Po sledeh komisije, ki jo je ustanovil Janez Pavel II.
Na tiskovni konferenci je bilo prav tako izpostavljeno, da delo omenjene Komisije, ki je vključevalo študij in poglobljeno raziskovanje, sledi poti podobnega organa, ki ga je papež Janez Pavel II. ustanovil v pripravi na jubilejno leto 2000. Tudi takratna Komisija je imela namreč nalogo zbrati in analizirati zgodbe pričevalcev vere v 20. stoletju, ki so bile nato skupaj z nekaterimi njihovimi predmeti predstavljene v baziliki sv. Bartolomeja v Rimu. Papež Janez Pavel II. je obhajal spomin na te mučence z ekumensko slovesnostjo 7. maja 2000 v Koloseju.
Znamenje upanja v svetem letu
Člani Komisije so poudarili pomen teh pričevanj v svetem letu, ki je posvečeno upanju. Škof Fabene je dejal, da »ti bratje in sestre niso zasidrali svojega upanja v stvarnosti sveta, ampak v srcu Boga; upali so v Boga in njihova nagrada je večno življenje«. Msgr. Gnavi je dodal, da je bilo upanje »razlog njihovega življenja pred smrtjo«, saj so ga prinašali v »kontekste etničnih konfliktov, nepoštenosti, poniževanja revnih« ter tja, kjer je bilo prisotno »Zlo z veliko začetnico«.
Ob koncu novinarske konference je Riccardi dodal, da krščansko upanje »ni stanje duha ali optimizem, ampak zori v spominu na Božjo zvestobo in v spominu na ženske in moške, ki so verovali v Boga, ki jim je bil zvest tudi v težkih okoliščinah«.