杏MAP导航

Isabella H. De Carvalho 鈥� Vatikan

Ve膷 kot 1700 mu膷encev 21. stoletja

Komisijo, ki deluje v okviru Dikasterija za zadeve svetnikov, je leta 2023 ustanovil pape啪 Fran膷i拧ek z namenom, da bi pripravila seznam tistih, ki so v 21. stoletju prelili kri za Kristusa in evangelij. Po do sedaj zbranih podatkih jih je ve膷 kot 1700. Iz Severne in Ju啪ne Amerike prihajajo 304 mu膷enci, 43 Evropejcev je bilo umorjenih na stari celini, 110 pa v misijonih po svetu. 277 mu膷encev je umrlo na Bli啪njem vzhodu in v Magrebu, 357 v Aziji in Oceaniji ter kar 637 v Afriki.

Pri膷evalci vere z vsega sveta

Kot je pojasnil Andrea Riccardi, ustanovitelj Skupnosti svetega Egidija in podpredsednik omenjene enajst膷lanske Komisije, so jim podatke o mu膷encih posredovali z vseh koncev sveta: razli膷ne kr拧膷anske Cerkve in veroizpovedi, 拧kofije, 拧kofovske konference, redovne skupnosti ter druge cerkvene stvarnosti. Gre za 啪ivljenja, ki pri膷ujejo o verskem preganjanju, nasilju kriminalnih organizacij, izkori拧膷anju naravnih virov, teroristi膷nih napadih, etni膷nih konfliktih in drugih vzrokih, zaradi katerih so kristjani 拧e vedno 啪rtve umorov. Po Riccardijevih besedah tudi danes umirajo, ker so pri膷evalci evangelija, iz gore膷nosti do Boga ter do bratov in sester, ker so pristni slu啪abniki 膷loveka, svobodni oznanjevalci vere«. Ob tem je dodal, da je pogosto kristjan »s svojo prisotnostjo kot po拧tena oseba, ki spo拧tuje zakon in se posve膷a skupnemu dobremu, mote膷 za tiste, ki 啪elijo uresni膷evati kriminalne na膷rte«.

Edino ekumensko bogoslu啪je v jubilejnem letu

Spomin na mu膷ence 21. stoletja bo v jubilejnem letu obele啪en z ekumenskim bogoslu啪jem na praznik povi拧anja svetega Kri啪a prihodnjo nedeljo, 14. septembra. Kot je dejal nad拧kof Fabio Fabene, tajnik Dikasterija za zadeve svetnikov, se ga bo udele啪ilo 24 predstavnikov kr拧膷anskih Cerkva in velikih ob膷estev. Poudaril je, da nas mo膷 krsta povezuje, in spomnil, da se v kristjanih, ki so podarili svoje 啪ivljenje, udejanja »ekumenizem krvi«, kot ga je imenoval sveti Janez Pavel II. »Prav v mu膷eni拧tvu je Cerkev 啪e zdru啪ena.« Tudi pape啪 Leon XIV. »upa, da bo kri teh mu膷encev seme miru in sprave, bratstva in ljubezni, kakor je zapisal ob nedavnem teroristi膷nem napadu v Kongu«.

Msgr. Marco Gnavi, tajnik Komisije, pa je predstavil vsebino bogoslu啪ja, ki ga bo v nedeljo vodil sveti o膷e. Po njegovih besedah bo rde膷o nit predstavljal evangeljski odlomek blagrov, »ki so zapisani v mesu Cerkva teh sinov in h膷era, ki so izgubili 啪ivljenje, ko so v ljubezni do evangelija in do najbolj ubogih branili upanje«. Prebran bo tudi del tretjega poglavja Knjige modrosti, Psalm 120 ter odlomek iz pisma apostola Pavla Timoteju. Po homiliji se bo bogoslu啪je nadaljevalo s spominom na mu膷ence, pri膷evalce vere. Vsakemu izmed prebranih blagrov bosta sledili dve pro拧nji ter nekaj besed o posameznih mu膷encih: npr. o s. Leonelli Sgorbati, ki je bila umorjena leta 2006 v Somaliji, ali o skupini evangeli膷anskih kristjanov, ki so jih leta 2019 umorili teroristi v Burkina Fasu.

Po sledeh komisije, ki jo je ustanovil Janez Pavel II.

Na tiskovni konferenci je bilo prav tako izpostavljeno, da delo omenjene Komisije, ki je vklju膷evalo 拧tudij in poglobljeno raziskovanje, sledi poti podobnega organa, ki ga je pape啪 Janez Pavel II. ustanovil v pripravi na jubilejno leto 2000. Tudi takratna Komisija je imela namre膷 nalogo zbrati in analizirati zgodbe pri膷evalcev vere v 20. stoletju, ki so bile nato skupaj z nekaterimi njihovimi predmeti predstavljene v baziliki sv. Bartolomeja v Rimu. Pape啪 Janez Pavel II. je obhajal spomin na te mu膷ence z ekumensko slovesnostjo 7. maja 2000 v Koloseju.

Znamenje upanja v svetem letu

膶lani Komisije so poudarili pomen teh pri膷evanj v svetem letu, ki je posve膷eno upanju. 艩kof Fabene je dejal, da »ti bratje in sestre niso zasidrali svojega upanja v stvarnosti sveta, ampak v srcu Boga; upali so v Boga in njihova nagrada je ve膷no 啪ivljenje«. Msgr. Gnavi je dodal, da je bilo upanje »razlog njihovega 啪ivljenja pred smrtjo«, saj so ga prina拧ali v »kontekste etni膷nih konfliktov, nepo拧tenosti, poni啪evanja revnih« ter tja, kjer je bilo prisotno »Zlo z veliko za膷etnico«.

Ob koncu novinarske konference je Riccardi dodal, da kr拧膷ansko upanje »ni stanje duha ali optimizem, ampak zori v spominu na Bo啪jo zvestobo in v spominu na 啪enske in mo拧ke, ki so verovali v Boga, ki jim je bil zvest tudi v te啪kih okoli拧膷inah«.