杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Prisotnost kr??anskih skupnosti: ne zgolj simboli?no dejanje

Po njegovih besedah je ohranjanje prisotnosti kr??anskih skupnosti, posebej na podro?jih, kjer le-te niso del ve?inskega prebivalstva, veliko ve? kot zgolj simboli?no dejanje: gre za mo?no pri?evanje vere ter dokaz, da je mirno sobivanje med razli?nimi verstvi mogo?e tedaj, ko se spo?tuje dostojanstvo vsake osebe.

Verska preganjanja so zaskrbljujo?a stvarnost

»Verska preganjanja so zaskrbljujo?a stvarnost. Pape? Fran?i?ek jih je ozna?il za "neke vrste genocid, ki ga povzro?a splo?na in kolektivna brezbri?nost". Mnoge dru?be in kulture na?rtno izklju?ujejo kristjane, celo na podro?jih, od koder kr??anstvo izhaja.«

Diskriminacija in preganjanje moralno nesprejemljiva

Msgr. Camilleri je poudaril, da so »krivi?na diskriminacija, nasilje in preganjanje kateregakoli ?love?kega bitja, posebej zaradi vere in prepri?anja, moralno nesprejemljiva in graje vredna. V zadnjih letih smo bili pri?e napadom teroristov in ekstremisti?nih skupin na skupine ter posameznike v razli?nih verskih kontekstih po vsem svetu. ?al se ve?ina izmed teh zlo?inov nadaljuje brez kaznovanja in se jim posve?a zelo malo pozornosti, posebej s strani mednarodne skupnosti.«

Vloga dr?ave in voditeljev pri varovanju dr?avljanov

Podtajnik za odnose z dr?avami je nato spomnil, da mednarodno pravo sicer dolo?a, da je dr?ava tista, ki mora najprej poskrbeti za varovanje svojih dr?avljanov. Kljub temu pa je prav tako klju?nega pomena prepoznati pomembno odgovornost, ki jo imajo pri pospe?evanju mirnega sobivanja preko vzajemnega dialoga in razumevanja verski voditelji.

Zgled: izjava o bratstvu in sobivanju

Msgr. Camilleri je pri tem spomnil na izjavo o bratstvu in sobivanju, ki sta jo 4. februarja letos v Abu Dhabiju podpisala pape? Fran?i?ek in veliki imam Al-Azharja, Ahmad Al-Tayyib. V njej je zapisano, da verstva nikoli ne smejo spodbujati »vojne in ne prebujati ?ustev sovra?tva, nasprotovanja, ekstremizma, ne pozivati k nasilju ali k prelivanju krvi. Te podlosti so sad odklona od verskega nauka, politi?ne uporabe religije ali pa tudi razlage razli?nih verskih skupin.« Kot je poudaril Camilleri, se morajo tudi vlade vpra?ati, koliko si prizadevajo za varovanje verske svobode ter boju proti preganjanjem. Pogosto po eni strani ta dejanja obsojajo, po drugi strani pa »sodelujejo« z vidika politike, ekonomije, trgovine, vojske ali na druge na?ine ter preprosto zami?ijo na eno oko ob tistih, ki na tako o?iten na?in kr?ijo to temeljno svobodo.   

Kriminalizacija verskih voditeljev

Sveti sede? je po besedah podtajnika za odnose z dr?avami zelo zaskrbljen zaradi preganjanj – ne le kristjanov, ampak pripadnikov katere koli vere –, saj so napad na najbolj temeljno svobodo ?love?ke osebe. Neke vrste oblika verske diskriminacije je po njegovem mnenju prav tako »vedno ve?ja te?nja po tem, da se »kriminalizira ali kaznuje verske voditelje, kadar javno izrazijo temeljna na?ela svoje vere, posebej kar zadeva podro?ja ?ivljenja, zakona in dru?ine.«

Dejavnik enosti in miru

Pri verski svobodi pa ne gre le za kulturno ali pravno vpra?anje, ampak je ukoreninjena v sámem dostojanstvu osebe in je pogoj za iskanje resnice, ki je ni mogo?e uveljaviti s silo. V tem smislu lahko »verska svoboda slu?i kot pomemben dejavnik za enost in mir znotraj ?love?ke dru?ine, predvsem preko premi?ljenega iskanja skupnega dobrega, ki ga mora gojiti dialog.«   

Potreba po dialogu

Prav odprt in odkrit medverski ter medkulturni dialog je eno izmed sredstev za preseganje preganjanj ter je nujno potreben za to, da bi vsakega ?loveka priznali kot »sodr?avljana« drugega. V ve?ini ustav je sicer zapisano, da so vsi dr?avljani enaki, vendar pa lahko pojav nacionalizma v nekaterih dr?avah, zdru?en z nasilnim poudarjanjem verske identitete, vodi v diskriminacijo, marginalizacijo in preganjanje. Obstaja namre? nevarnost, da bi tisti, ki so v ve?ini, dr?avo ?utili kot izklju?no svojo lastnino, na ?kodo tistih, ki ne pripadajo njihovi veri.