V 21. stoletju ve? kot 1700 novih mu?encev. V nedeljo ekumensko bogoslu?je
Isabella H. De Carvalho – Vatikan
Ve? kot 1700 mu?encev 21. stoletja
Komisijo, ki deluje v okviru Dikasterija za zadeve svetnikov, je leta 2023 ustanovil pape? Fran?i?ek z namenom, da bi pripravila seznam tistih, ki so v 21. stoletju prelili kri za Kristusa in evangelij. Po do sedaj zbranih podatkih jih je ve? kot 1700. Iz Severne in Ju?ne Amerike prihajajo 304 mu?enci, 43 Evropejcev je bilo umorjenih na stari celini, 110 pa v misijonih po svetu. 277 mu?encev je umrlo na Bli?njem vzhodu in v Magrebu, 357 v Aziji in Oceaniji ter kar 637 v Afriki.
Pri?evalci vere z vsega sveta
Kot je pojasnil Andrea Riccardi, ustanovitelj Skupnosti svetega Egidija in podpredsednik omenjene enajst?lanske Komisije, so jim podatke o mu?encih posredovali z vseh koncev sveta: razli?ne kr??anske Cerkve in veroizpovedi, ?kofije, ?kofovske konference, redovne skupnosti ter druge cerkvene stvarnosti. Gre za ?ivljenja, ki pri?ujejo o verskem preganjanju, nasilju kriminalnih organizacij, izkori??anju naravnih virov, teroristi?nih napadih, etni?nih konfliktih in drugih vzrokih, zaradi katerih so kristjani ?e vedno ?rtve umorov. Po Riccardijevih besedah tudi danes umirajo, ker so pri?evalci evangelija, iz gore?nosti do Boga ter do bratov in sester, ker so pristni slu?abniki ?loveka, svobodni oznanjevalci vere«. Ob tem je dodal, da je pogosto kristjan »s svojo prisotnostjo kot po?tena oseba, ki spo?tuje zakon in se posve?a skupnemu dobremu, mote? za tiste, ki ?elijo uresni?evati kriminalne na?rte«.
Edino ekumensko bogoslu?je v jubilejnem letu
Spomin na mu?ence 21. stoletja bo v jubilejnem letu obele?en z ekumenskim bogoslu?jem na praznik povi?anja svetega Kri?a prihodnjo nedeljo, 14. septembra. Kot je dejal nad?kof Fabio Fabene, tajnik Dikasterija za zadeve svetnikov, se ga bo udele?ilo 24 predstavnikov kr??anskih Cerkva in velikih ob?estev. Poudaril je, da nas mo? krsta povezuje, in spomnil, da se v kristjanih, ki so podarili svoje ?ivljenje, udejanja »ekumenizem krvi«, kot ga je imenoval sveti Janez Pavel II. »Prav v mu?eni?tvu je Cerkev ?e zdru?ena.« Tudi pape? Leon XIV. »upa, da bo kri teh mu?encev seme miru in sprave, bratstva in ljubezni, kakor je zapisal ob nedavnem teroristi?nem napadu v Kongu«.
Msgr. Marco Gnavi, tajnik Komisije, pa je predstavil vsebino bogoslu?ja, ki ga bo v nedeljo vodil sveti o?e. Po njegovih besedah bo rde?o nit predstavljal evangeljski odlomek blagrov, »ki so zapisani v mesu Cerkva teh sinov in h?era, ki so izgubili ?ivljenje, ko so v ljubezni do evangelija in do najbolj ubogih branili upanje«. Prebran bo tudi del tretjega poglavja Knjige modrosti, Psalm 120 ter odlomek iz pisma apostola Pavla Timoteju. Po homiliji se bo bogoslu?je nadaljevalo s spominom na mu?ence, pri?evalce vere. Vsakemu izmed prebranih blagrov bosta sledili dve pro?nji ter nekaj besed o posameznih mu?encih: npr. o s. Leonelli Sgorbati, ki je bila umorjena leta 2006 v Somaliji, ali o skupini evangeli?anskih kristjanov, ki so jih leta 2019 umorili teroristi v Burkina Fasu.
Po sledeh komisije, ki jo je ustanovil Janez Pavel II.
Na tiskovni konferenci je bilo prav tako izpostavljeno, da delo omenjene Komisije, ki je vklju?evalo ?tudij in poglobljeno raziskovanje, sledi poti podobnega organa, ki ga je pape? Janez Pavel II. ustanovil v pripravi na jubilejno leto 2000. Tudi takratna Komisija je imela namre? nalogo zbrati in analizirati zgodbe pri?evalcev vere v 20. stoletju, ki so bile nato skupaj z nekaterimi njihovimi predmeti predstavljene v baziliki sv. Bartolomeja v Rimu. Pape? Janez Pavel II. je obhajal spomin na te mu?ence z ekumensko slovesnostjo 7. maja 2000 v Koloseju.
Znamenje upanja v svetem letu
?lani Komisije so poudarili pomen teh pri?evanj v svetem letu, ki je posve?eno upanju. ?kof Fabene je dejal, da »ti bratje in sestre niso zasidrali svojega upanja v stvarnosti sveta, ampak v srcu Boga; upali so v Boga in njihova nagrada je ve?no ?ivljenje«. Msgr. Gnavi je dodal, da je bilo upanje »razlog njihovega ?ivljenja pred smrtjo«, saj so ga prina?ali v »kontekste etni?nih konfliktov, nepo?tenosti, poni?evanja revnih« ter tja, kjer je bilo prisotno »Zlo z veliko za?etnico«.
Ob koncu novinarske konference je Riccardi dodal, da kr??ansko upanje »ni stanje duha ali optimizem, ampak zori v spominu na Bo?jo zvestobo in v spominu na ?enske in mo?ke, ki so verovali v Boga, ki jim je bil zvest tudi v te?kih okoli??inah«.
