Jubilej Svetega sede啪a. Kardinal Parolin: Sejati mir z diplomacijo evangelija
Vatican News
Pomen jubileja Svetega sede啪a za nuncije
Kardinal Parolin je uvodoma dejal, da je jubilej Svetega sede啪a, ki je potekal v ponedeljek, 9. junija, za apostolske nuncije prilo啪nost, da lahko tudi oni do啪ivijo trenutek enosti. »沤ivljenje vsakega izmed njih je nenehno "romanje", brez mo啪nosti, da bi se trajno ukoreninili v dolo膷eni stvarnosti. Gre za 啪ivljenje na poti, vendar ni osamljeno. Ta jubilej spominja na podobo dru啪ine, ki je razkropljena po svetu, a zdru啪ena, in se zbere v Rimu okoli pape啪a,« je poudaril dr啪avni tajnik ter dodal, da se v tem sre膷anju jasno poka啪e »vez med delno in univerzalno razse啪nostjo Cerkve: pape拧ki predstavnik je predvsem most med Kristusovim namestnikom in skupnostmi, kamor je poslan; hkrati pa ohranja 啪ivo vez krajevnih Cerkva z apostolskim sede啪em. To enost zagotavlja dr啪avno tajni拧tvo s svojo usklajevalno vlogo in na ta na膷in podpira poslanstvo pape拧kih predstavnikov v Rimu in po svetu«.
Diplomatska in pastoralna razse啪nost
V nadaljevanju intervjuja je kardinal Parolin spregovoril o specifi膷nosti poslanstva nuncijev ter pojasnil, kako zdru啪ujejo pastoralno in diplomatsko razse啪nost. »Apostolski nunciji so pape啪evi predstavniki pri nacionalnih vladah in nadnacionalnih ustanovah. V tem smislu je njihova naloga diplomatska v pravem pomenu besede: biti v dialogu s civilnimi oblastmi, si prizadevati za re拧evanje trenj, spodbujati mir, pravi膷nost in versko svobodo; ne uresni膷ujejo strankarskih interesov, temve膷 jih vodi evangeljski pogled na svet in mednarodne odnose. Njihova slu啪ba pa po svoji naravi ne more biti omejena na hladno institucionalno funkcijo, ampak jo mora spremljati pristna pastoralna navzo膷nost. Apostolski nuncij je predvsem 膷lovek Cerkve, tudi on je pastir in mora zgled Kristusa dobrega Pastirja vzeti za svojega! Biti pastir pomeni biti blizu 拧kofom, duhovnikom, redovnikom in skupnostim, ki jim je poklican slu啪iti, pri tem pa vedno imeti cerkveni pogled: to je pogled duhovnika, ki 膷uti odgovornost do drugih. Tako apostolski nuncij postane most med Petrovim naslednikom in krajevnimi Cerkvami, med Cerkvijo in dr啪avami, med ranami sveta in upanjem evangelija.«
Kak拧ne lastnosti naj bi imel apostolski nuncij
V odgovoru na vpra拧anje, katere lastnosti so bistvene za pape拧kega predstavnika, zlasti v tem kompleksnem zgodovinskem trenutku, je dr啪avni tajnik navedel tri: »Najprej 辫辞苍颈啪苍辞蝉迟 kot dr啪a srca. To omogo膷a, da "postanemo majhni" in trdni v zaupanju, da Gospod po nas lahko uresni膷uje velike na膷rte. Ob tolik拧nem sovra拧tvu in nasilju, ki divjata po svetu, se lahko zgodi, da se prepustimo neke vrste pesimizmu. Spri膷o zapletenih in nepri膷akovanih nalog je potrebno mirno zaupati v milost, ki spremlja in podpira poslanstvo,« je izpostavil kardinal Parolin in dodal, da je poleg 辫辞苍颈啪苍辞蝉迟i za nuncije pomembna tudi evangeljska gore膷nost. »Pape拧ki predstavnik je prina拧alec diplomacije evangelija, njegova naloga je prina拧ati Kristusovo lu膷 vse do najbolj oddaljenih koti膷kov zemlje.« Tretja lastnost, ki je bistvena pri poslanstvu nuncija, pa je biti 膷lovek sprave. »Delo pape拧ke diplomacije je podpirati prizadevanja svetega o膷eta za svet, v katerem bo vedno ve膷 resnice, pravi膷nosti in miru. V dana拧njem svetu si mora pape拧ki predstavnik prizadevati za posredovanje in dialog, saj je le tako mogo膷e tkati mre啪o mednarodnega sodelovanja ter prestre膷i tudi naj拧ibkej拧o in skrito pripravljenost strani za sklenitev miru. Sprejmimo poziv svetega o膷eta, da bi postali sejalci miru, kajti drugi 鈥� zlasti v diplomaciji 鈥� ni v prvi vrsti sovra啪nik, ampak 膷love拧ko bitje, s katerim se je treba pogovarjati,« je povabil kardinal Parolin ter ob koncu intervjuja povedal, kako diplomatsko usposabljanje mladih duhovnikov sledi sodobnim izzivom v svetu, ki se nenehno spreminja.
Kako formacija diplomatov sledi novim izzivom
»Pape拧ka cerkvena akademija 啪e tristo let skrbi za formacijo mladih duhovnikov, ki se pripravljajo na diplomatsko slu啪bo Svetega sede啪a. Namen nedavno uvedene reforme Akademije je posodobiti in okrepiti to formacijo, da bi lahko vedno bolj odgovarjala na kompleksnosti dana拧njega sveta. Cilj te nove faze vatikanske diplomacije je poslati v svet diplomate, ki so strokovno usposobljeni in jih globoko vodi evangeljski duh. Prav tako naj bi se zavedali, da prina拧ajo petrinsko u膷iteljstvo kot sredstva ob膷estva, sejalci miru ter graditelji solidarnih in miroljubnih odnosov med ljudstvi.«
